POTOVANJE: Myanmar (Burma)

Myanmar - BurmaMyanmar (Burma) – prostor pod soncem, ki te spomni, kako malo potrebujemo za mir v duši in srečo v očeh :)

10 dnevna Vipassana meditacija, nove izkušnje in zanimive prigode ter – NOVA KNJIGA :)

Med meditacijo mi je vskočila močna misel, ki mi ni dala miru … Na teh območjih, kamor še ni vdrl “zahod” in turizem, iz roda v rod prenašajo neprecenljiva znanja o življenju. Vendar tega ne znajo povedati na preprost način, da bi vsakdo razumel, ne glede na to, ali ga zanimata religija in duhovnost ali ne. No, to pa zagotovo znam jaz :)

Ko sem jim omenila idejo za knjigo, kjer združimo njihova dragocena znanja in moje sposobnosti pisanja in promocije, so bili navdušeni …

Več glav več ve :)

skupaj smo mocnejsiNekaj dni nazaj sem pripravljala prezentacijo za predavanje na Fakulteti za organizacijske vede Kranj. Povabili so me z besedami, naj povem kaj koristnega za učence, stare okoli 20 let, pri predmetu podjetništvo. Hm …

Grem v fitnes. Tečem. In razmišljam. Jp, med tekom ponavadi “sestavljam” predavanja in prezentacije :) Šinila mi je misel – zgolj sama lahko zelo malo povem. Mnogo več koristnih nasvetov iz prakse bi izvedeli, če bi bistvene stvari izvedeli od večjega števila ljudi!

Aha, sem šla v akcijo in se mi zdi, da dobila precej luštno vsebino ne zgolj za te učence, ampak prav za vse. Tudi zase, z veseljem sem brala! :)

V klasičnem stilu Facebook generacije sem objavila na FB zid:

“Zanima me, KAJ VI MISLITE (sploh tisti, ki ste vsaj malo “pokukali” v svet podjetništva), da tej naši generaciji najbolj MANJKA? In na drugi strani, kaj so morda naše PREDNOSTI, kvalitete? Če bi vam rekli, da jim povejte ali jih naučite ENO stvar, kaj bi jim podali?

In dobila zelo koristne nasvete. Preberite:

Virus – nalezljive ideje :)

andreja košir revija virus

Andreja Košir: “Všeč mi je, da ljudje stojijo za tem, kar verjamejo.”

Včasih spoznamo človeka, s katerim kar nekako »kliknemo« – no, to se je zgodilo, ko sem spoznala Andrejo. Vau, punca kar SIJE :) Nasmejana, pozitivna, polna energije, prisrčna in z veliiiko močno vizijo kako »make a better place for you and for me« :)

Je urednica dokaj nove revije Virus – katerega vodilo je: Širimo pozitivne novice. Andreja to živi ne le preko revije, ampak prav z vsako celico svojega telesa. Zato z največjim veseljem podprem to revijo in celotno vizijo, kako spreminjati miselnost ljudi, da bomo v splošnem bolj pozitivno naravnani, veseli, imeli sanje, kreativo in srečo.

Saj veste, tisti, ki so dovolj nori, da mislijo, da lahko spremenijo svet, ga na koncu tudi spremenijo (je rekel Steve Jobs) :) 

Izgubljena generacija? Ali končno najdena?

izgubljena generacijaVčeraj mi na kavi profesorica angleščine (ja, angleščina mi gre vedno bolje :) ) reče, da so mladi danes izgubljena generacija. Uči srednješolce. Osebno se sicer ne strinjam s tem izrazom, a je zadevo zelo zelo dobro razložila.

Celotno osebnost si danes gradijo na podlagi zunanjih potrditev – glavni izrazi današnje mladine so LAJKI, FACEBOOK, SELFIJI, I-PRODUKTI, TABLICE in PAMETNI TELEFONI, s katerimi je potrebno vse zabeležiti, obvezno dokumentirati. Ustvarili so si neko nevidno premosorazmerno povezavo med števili lajkov in samopodobo. Neke notranje neotipljive in nedokazljive vrednote so se izgubile … A ravno te so dejansko najpomembnejše.

Česa mi ni nihče povedal, ko sem šla v podjetništvo …

bigstock-Little-boy-in-spectacles-and-s-36437476Vem, obstaja milijone napisanih člankov o tem, kaj so prednosti in kaj slabosti podjetništva. Realno se mi zdi, da te prednosti in slabosti lahko določi le vsak zase. Kar je nekomu prednost, je drugemu slabost. Zato tudi pri tem prispevku prosim upoštevajte vpliv subjektivnosti.

Danes sem razmišljala, kaj so tiste stvari, kar pa res nisem vedela, da me bodo pričakale na tej poti podjetništva, kljub temu, da sem prebrala res OGROMNO knjig na to temo (o prodaji, podjetništvu, psihologiji, komunikaciji, marketingu …).

Si res želite vedeti svojo prihodnost?

fortune-teller1Nekaj let nazaj sem “po naključju” prišla do vedeževalke. Ne, ni bila to moja želja, bolj “darilo” prijateljice, ki me je pripeljala do nje kot lepo presenečenje. Bila sem močan “nevejerni Tomaž” glede tega, tako da sem se zelo očitno ZAPRLA pred njo. Ampak priznam, me je impresionirala …

No, da skrajšam zgodbo …

Danes hodim k tej vedeževalki, ampak mi NE VEDEŽUJE :) Hehe, včasih se obe nasmejeva, da sem verjetno edina oseba, ki hodi k vedeževalki, a noče vedeti prihodnosti :)

Zakaj torej hodim k njej?

Če sprejmeš USPEHE, sprejmi tudi NEUSPEHE

f751bf1800201a7b4cb85188665ecaedDanes dobim mail, kjer je med drugim pisalo: ” … rada bi vedela, če ti kdaj ne gre … Ali se le meni to dogaja. Počutim se kot kup d***a, ker vsem okoli mene uspeva, jaz imam pa polno neuspehov in nič uspehov.” (P.s.: V originalu maila ni bilo notri zvezdic … )

Prav hudo mi je bilo, ko sem to prebrala … Ima prav – navzven smo ljudje vajeni kazati le uspehe – ker to je KUL, ker to družba od nas pričakuje. Le redki pa upajo priznati kakšen neuspeh, saj s tem postaneš ranljiv. In to lahko boli … zelo … Ampak prav ta današnji mail + knjiga, ki sem jo danes prebrala (Neizmeren pogum), sta bila inspiracija za prispevek, ki ga zdajle berete.

Zato tudi malo drugačen prispevek v rubriki Svoboda govora: Spisek NEUSPEHOV :)

OBNOVA KNJIGE: Neizmeren pogum

neizmeren pogum brene brownBrene Brown

»Ni kritik tisti, ki šteje; niti tisti, ki s prstom kaže, kako je spodletelo človeku dejanj in kje bi lahko kaj storil bolje. Čast gre tistemu, ki je v samem središču arene, katerega obraz je umazan od prahu, potu in krvi; ki smelo vztraja; ki se moti, ki ne doseže cilja spet in spet, ker ni truda brez napak in neuspehe; toda tisti, ki se dejansko potrudi nekaj storiti; ki pozna najvišje navdušenje in najvišjo predanost; ki se zavzema za častno stvar; ki ve, da bo v najboljšem primeru slavil veličastno zmago, v najslabšem pa, če ne uspe, vsaj neizmerno pogumen …«

Manj razmišljajte. Več občutite.

Vsi hočemo biti pogumni, a nihče noče biti ranljiv. A le ranljivi so lahko pogumni.