Izogibala sem se ljudi …

Vedno sem se nekako izogibala ljudi. (Vem, po svoje ironično glede na to, kaj je danes moje delo ...)

Kot otrok sem raje zahajala v gozdove, kjer je bila najmanjša možnost srečati – človeka, kot da bi upihovala svečke na otroških zabavah s klovni in torticami barvnih drobtinic. V mladostniških letih sem raje zabušavala po športnih igriščih kot na zabavah s prvimi kozarci alkohola ob polnoletnosti in prvimi poskusi kajenj in podobnih mladostniških iskanj. Kasneje pa sem raje povsem sama pohajkovala po neoznačenih vrhovnih gora, kamor le redka človeška noga stopi, kot družila se ob kavicah in si govorila zgodbe vsakdanjih dni vedno odraslejšega življenja.

Zakaj? Morda sem mislila, da mi samota daje varnost. Morda sem mislila, da me samota ne more prizadeti, kot me lahko prizadane človek; da me samota ne more razočarati, kot me lahko razočara človek; da mi samota ne more storiti nič hudega, kot mi hudega lahko stori človek … Morda sem mislila, da bo samota rešitev vsega, kar je bolelo v stikih z ljudmi.

Da je bil ta odmik od ljudi tako izrazito nenormalen vsaj za silo povprečnemu človeku, je verjetno mnogo prispevala moja izkušnja iz otroštva, o kateri sem spregovorila v knjigi CAMINO - Od suženjstva do svobode >>.

A kljub temu – motila sem se. Motila v tem, da mi bo samota dala to, kar sem iskala – varnost, mir, srečo, nedotakljivost, neranljivost. A kasneje sem ugotovila, da nič ne more bolj boleti kot prav – pretirana samota.

Ko se spominjam let, ki živijo le še v mojem spominu, se v kotičku najlepših trenutkov svetlikajo prav trenutki stika z – ljudmi.

Tisti kozarec vina, ki sva ga skupaj spila na terasi ob morju gledaje sončni zahod. Tisti neustavljiv smeh z novo prijateljico na vrhu španskih gora. Tista večerja v krogu družine in smeh njihovih internih hecov. Tisti tlesk kozarca šampanjca ob dosegu skupnega uspeha. Tisti vzpon na Montaž, ko sva plezala z derezami po snegu in se smejala vsemu lepemu. Tisti pogovori dolgo v noč, ko so oči želele spati, srce pa ni dopustilo. Tisti teki po gozdovih in ob morju, ko ves čas zadihano klepetaš ter ob tem pozabiš na muko samega teka, ker je preprosto lepo. Tisti prihod na cilj maratona, ko ti stisne roko in se veseli s tabo. Tisti piknik v naravi s tesnimi prijatelji in pogovori o stvareh, ki jih komaj da dnevniku zaupaš. Tisti poletni večer ob koči sredi gora ob njegovem igranju kitare in sproščenem klepetu z ostalimi hribovci. Tisti dotiki človeške roke bližnje osebe, tisti objemi toplin prijateljstev, tisti posebni pogledi v oči in tisti joki ob naslonitvi v varen objem …

Najlepši trenutki v življenju so na koncu bili – v odnosih. Takih ali drugačnih - z družino, partnerjem, prijatelji, poslovnimi kolegi …  V odnosih.

Vedno sem iskala nek razumljiv smisel življenja ali pa je to le neka moda – iskanje tega. Kaj pa vem. A vem, da bi danes rekla, da mi smisel dajeta ustvarjalnost v vseh oblikah in – odnosi. Ljudje, s katerimi se lahko na tej zanimivi poti življenja nasmejem, se z njimi zjočem, veselim … Nekako lažje in mnogo lepše je tako neuspehe kot tudi uspehe – doživljati skupaj. Z nekom.

Prazen je namreč uspeh, če ne moreš tleskniti z dvema kozarcema. Boleč je padec, če nimaš ob sebi toplih rok, ki bi te objele. Neproduktivne misli, če jih ne moreš deliti z nekom. Le površinski smeh, če se ne naleze na druge. Zares nesmiselno vse delo, če z njim ne navdahneš drugih ... 

Rada bi se večkrat spomnila na to, da bi prijateljem, družini in vsem bližnjim znala povedati, kako sem hvaležna, da so del moje poti. Da so tu, ko jih potrebujem. Ko bi z njimi pojokala in tudi takrat, ko bi se veselila ob uspehih. Rada bi jim tudi povedala, kako lepo je biti tudi sprejet tako blizu, da lahko spremljam njihovo pot - in biti tu ob njihovih padcih in nazdraviti ob njihovih uspehih. 

Prevečkrat samoumevno je to bogastvo sveta - globoki pristni odnosi. 

 

 

Brezplačna E-knjiga:  NEUSPEHI USPEŠNIH
Česa se lahko naučimo iz neuspehov vseh tistih, ki so danes resnično uspešni in kako lahko to pomaga uspeti nam?

 

2018-02-26T12:28:22+00:00

2 komentarja

  1. Aleš 26/02/2018 at 1:57 pop - Reply

    Petra, po FB zdaj kroži nek inspiracijski video, ki kaže nasprotje naših želja. Želeli bi odnos, vendar vanj nismo pripravljeni vložiti 100% sebe. Želimo si pozornosti in hkrati tega, da bi nas ljudje pustili na miru. Želimo si dotikov in objema in hkrati, da ljudje spoštujejo naš osebni prostor. Ker se stvari pogosto med seboj izključujejo, smo nesrečni, ker nimamo vsega, kar želimo.Ko bi imeli vse, kar želimo, bi bili nesrečni, ker ne bi našli več novih ciljev, za katere bi bilo vredno živeti…

  2. Jana 27/02/2018 at 3:54 pop - Reply

    Dobro je to napisala, Izogibala sem se ljudi… pa koliko je takih ljudi, ki so dobesedno sami, pa dandanes bolj vsak nase gleda in na denar, da se preživijo iz meseca v mesec… Teh dobrih vrednost ni več, za kar so uničili to drugi ljudje. Dandanes je zelo malo dobrih ljudi od večine družbe ljudi… Se strinjam z Alešom, kar je napisal. To je čisto res.

    Problem je, kako najti takega človeka, ki se bo isto razumel, to kar imajo skupnega in da sprejmejo z napakami, ker noben se ni rodil popolen.. Dandanes so ljudje preveč navezani na materialne stvari in na naučeno popolnost, sploh na zunanjo lepoto, noben pa ne gleda karakterja posameznika. Da ne govorim v času dogajanja diskriminacije v družbi sploh, ko imajo ti ljudje zdravtsveni problem in gledajo z drugačnim pogledom na življenje.. Če človek ne sprejme drugega človeka, pa naj si bo to lasten otrok v družini, v družbi prijateljev, sorodnikov..

    To zame pove in pomeni, da drugi ne bodo sprejeli, kakor je diskriminiral tega človeka.. Pa naj si bo ne glede na lokacijo. Tudi, če se sami sebe spoštujejo, se v resnici bodo še najmanj sebe spoštovali. Zakaj pol imajo družine, če gleda vsak po svoje in se ne znajo držati skupaj? Kar se to v realnosti dogaja.. Žal, a tega noče noben videt, ne slišat, ne govorit, ker vidijo kot nekaj narobe, čeprav ni.. Sploh določenih tabu tem, a medtem, ko to izvajajo na skrivaj, da ja noben ne vidi..

Vesela bom komentarjev!

Neuspehi uspešnih
Brezplačna E-knjiga - česa se lahko naučimo iz neuspehov (tudi drugih).

close-link
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

close-link

Vesela bom, če boste delili še z ostalimi!