Kaj bodo pa ljudje rekli?

Kar koli naredite, kar koli rečete, kakršni koli ste, kar koli zagovarjate .... VEDNO bo približno 50 % takšnih, ki vas bodo v tem podprli ali se vsaj strinjali z vami, in približno 50 % takšnih, ki jih to ne bo zanimalo ali bodo temu nasprotovali.

  • Če boste pustili 'varno' službo, bo polovica rekla, da ste neumni, polovica, da ste pogumni.
  • Če boste poslovno izjemno uspešni in bogati, bo polovica rekla, da ste vzvišeni in pohlepni, polovica pa vas bo občudovala, kako ste uspešni.
  • Če otroku prepoveste izhod, bo polovica rekla, da imate pretirano špartansko vzgojo, polovica da ste odgovoren starš.
  • Če se naličite, bo polovica rekla, da ste umetni, polovica, da ste urejeni.
  • Če nečemu rečete NE, bo polovica rekla, da ste 'fini', polovica, da se cenite.
  • Če boste napisali knjigo, bo polovica rekla, da je 'kr neki', in polovica, da je odlična.
  • Če boste tekli, bo polovica rekla, da vam je prelepo in nimate drugega dela, polovica pohvalila, da skrbite za svoje zdravje.
  • Če meditirate, bo polovica rekla, da se vam je zmešalo, polovica cenila, da ste duhovno zrastli.
  • Če skočite s padalom, bo polovica rekla, da je nevarno, polovica, da je pogumno.
  • Če berete knjige, bo polovica rekla, da je to izguba časa, polovica, da je to najboljša naložba vase.
  • Če verjamete v posmrtno življenje, bo polovica rekla, da imate sprane možgane, polovica, da ste na visoki valovni ravni.
  • ....

Včasih bo ene polovice malo več, druge manj, včasih obratno. A vedno je približno tako. Če bi lahko popolnoma objektivno opazovali lastna dejanja, bi si to preprosto dokazali sami. Ker pa smo čustveno vpleteni v svoja dejanja in gledano realno nismo sposobni popolnoma objektivno zaznavati in oceniti, mislimo, da je ene ali druge polovice več ali manj.

Nikoli ne bomo vsem ugodili, pa naj se še tako trudimo! Škoda energije, ki jo lahko usmerimo drugam. Tudi nikoli ne bomo naredili nečesa, zaradi česar bi nas VSI sovražili.

Pa če ste Mati Tereza ali Hitler. Drugo je, kaj pustite za sabo kot neko 'zapuščino'. A posamezna dejanja so vedno ocenjena približno 50/50.

Naša odgovornost in pravica je, kaj damo od sebe. In da delujemo tako, kot se nam zdi najbolj prav glede na naše kriterije 'pravilnosti'. Kako se drugi na to odzovejo, je njihova odločitev in PRAVICA. Na to ne moremo vplivati. Tudi če lahko, ne smemo – to je njihova pravica.

Je pa naša odločitev, na katero polovico se osredotočimo. Nekateri se osredotočijo na tisto polovico, ki jim nasprotuje in jih ne podpira, zato mislijo: »Nihče me ne mara...« Drugi se osredotočijo na tisto polovico, ki jih podpira in zagovarja, in mislijo: »Vsi me imajo radi!« Ja, pa kaj še. To ne obstaja in nikoli ne bo. Ne prva ne druga skrajnost.

Ljudje v osnovi ljubimo skrajnosti in se nenehno zapletamo vanje. A narava ljubi ravnovesje. Ko najdemo ravnovesje v vsem, bomo našli popolno notranjo srečo in mir.

Ne pravim, da moramo sedaj postati nečustveni roboti, ki jim je mar za vse. Bog ne daj!

Smo ljudje – iz mesa in krvi. Povsem normalno in pravilno je, da raje slišimo pozitivne komentarje drugih in težje sprejemamo negativne. Seveda, bodimo iskreni, radi smo pohvaljeni. A pomembno je, da tako negativni kot tudi pozitivni komentarji drugih ne vplivajo na nas do te mere, da bi nas omejevali ali v mnogih primerih celo ZAUSTAVILI na naši poti.

Virusi Slovenije...

Več v knjigi VIRUSI SLOVENIJE >>

2017-10-20T14:30:33+00:00

Komentar

  1. Grega Čufer 29/12/2016 at 9:47 pop - Reply

    Zelo dober in koristen nauk. Sam na lastni koži tudi ugotavljam, da je veščina “vzpostavljanja in ohranjanja ravnovesja v življenju” ena večjih in bolj pomembnih življenjskih veščin, katere če ne obvladaš, neizogibno direktno občutiš. Seveda kampanjsko sem ter tja udariš skrajnost in stisneš ter trdo delaš tud 10+ ur na dan – oz – greš na popolni odklop za 1 teden, ampak ko potegneš črto, mora biti ravnovesje. In tisti, ki so tega sposobni, jih iz tega aspekta zelo spoštujem, ker vem kako je to lahko težavno. Število skušnjav, ki te lahko iztirijo iz te poti in odtujijo od samega sebe, je po mojem mnenju nešteto vsak dan (v žepu, na reklamnem napisu, v skriti/neskriti besedi sogovornika, hrani, televiziji,…). Tako da – zvesto do samega sebe – po poti naprej!

Vesela bom komentarjev!

Vesela bom, če boste delili še z ostalimi!