Ljudje govorijo …

Ljudje govorijo o svojem poklicu, svojih nazivih in certifikatih. Kaj pa so tvoje strasti, neustavljive želje, kaj so misli, ki se ti prve porodijo zjutraj in zadnje popeljejo v spanec?

Ljudje govorijo o svojih referencah, potrdilih, diplomah. Kje so pa ljudje, ki si jim spremenil življenje, se jih dotaknil brez dotika, ganil brez besed, se jim približal brez fizičnega koraka, delil občutja, bridkosti, sočutja in toplino le s pogledi v oči? Kje so ljudje, katerim za vedno boš ostal v srcu, četudi vaš fizični stik je bil le en kratek trenutek?

Ljudje govorijo o svojih hišah, avtomobilih, nakitu, jahti. Kje so stvari, ki so v tebi vedno, in ti jih nihče ne more vzeti, ti jih ogenj ne more očrniti, potres ne izruvati, krize ne odvzeti, ljudje ne načeti. Ta tvoja imetja imajo vrednost in ta me zanimajo.

Ljudje govorijo o potovanjih, lepih plažah, razvajanjih v hotelih in spoznavanju dežel iz turističnega avtobusa s slušalkami besed vodiča. Kje so pravi dotiki tujih dežel, ki jih začutiš brez vode sredi puščave, brez hrane sredi savane, brez prenočišča sredi nepoznanega, brez oblek sredi drugih kultur, brez razumljenih besed sredi nepoznanega, ko ti za razumevanje ostanejo le čutenja, pogledi v oči, dotiki in zaupanje intuiciji? Kje je poznavanje delov sveta, kamor si hodil dneve in dneve, da si jih dosegel, kamor si prišel preko solza, žuljev, krčev pod težkim nahrbtnikom, trenutkih samote in bojev s samim seboj?

Ljudje govorijo o uspehu, slavi in prepoznavnosti. Kje so pa tvoji padci, tisti najbolj bridki in boleči, ki so ti pustili brazgotine, katerih nobena lepotna operacija jim ne pomaga? Povej mi, kako si ravnal takrat, kako si zdravil rane, kje iskal pogum in kakšen sedaj stopaš na najvišje vrhove, še vse nepoznane in strašne. Ali sploh stopaš?

Ljudje govorijo o množici prijateljev, zabavah in priljubljenosti med množico. Kakšna družba si pa takrat, ko si povsem sam, dneve in noči?

Ljudje govorijo o znanju iz učbenikov, filmov in medijev. Kaj pa znanje, ki pride iz srca, intuicije, zaznav in lastnih izkušenj?

Ljudje govorijo o partnerju, starših in otrocih. Kdo si pa ti? Kaj so pa tvoja verovanja, prepričanja, za kaj se zavzemaš, kaj so tvoje bolečine, kaj radosti? Do kje sega tvoja radovednost. Od kje tvoj pogum. In do kje tvoja srčnost in tvoje sočutje?

petra skarja camino od suzenjstva do svobodeKoliko si pripravljen izgubiti, da ne obstaneš na mestu in greš naprej? Ponovno, spet, znova … in hodiš in hodiš in hodiš. Kaj si pripravljen spustiti, kolikokrat se podati v neznano, v neraziskano, v strašno in boleče, le zato, da ne ostaneš na mestu? Da hodiš in hodiš in hodiš.

To mi povej in mi poveš več o sebi, kot tvoja hiša, dobra hrana, tvoj prfum, glasba v tvojem bazenu … Ne govori o njih, saj so vidna vsem, kogar to zanima. Povej tisto, kar je očem nevidno, ušesom neslišno, rokam neotipljivo, nosu nezaznavno … tisto je najpomembnejše. In tisto ima res pravo vrednost. To, kar imaš vedno v sebi. Tisto, ki te gradi, ne glede na to, kaj je okoli tebe …

Iz knjige CAMINO - Od suženjstva do svobode >>

2017-10-20T14:30:27+00:00

5 komentarjev

  1. Robert 23/01/2017 at 1:47 pop - Reply

    Po mojem si naredila v zelo kratkem času zelo velik kvantni skok, ki se odraža tudi v tem, kar pišeš. Užitek te je brati. Res pa je, da se kvantni skoki ne zgodijo sami od sebe. Preden puščica poleti proti cilju, je treba lok napeti…

    Želim ti vse dobro na tvoji pisateljski poti.

    Lp Robert

  2. Miha 25/01/2017 at 11:34 dop - Reply

    Lepo napisano. Vedno je več plati zgodbe, zato se sam raje izogibam raznim časopisom in novicam – govorijo le o uspehih, nikoli o padcih in o žrtvovanjih, ki so jih ljudje morali narediti, da so prišli do tam, kjer so.

  3. matej 08/02/2017 at 8:23 dop - Reply

    Kot ze komentatorja pred mano ti moram povedati bravo. Zelo dobro napisano. Vidi se da piseš in počneš to kar ti narekuje duša, in če boš po tej poti ustrajala mislim da se nimaš česa bati.
    Predvsem pa mi je všeč da slišiš in vidiš to kar ljudje ne povedo in ne pokažejo a je še vedno notri v njih skrito stlačeno a nikoli zares pozabljeno.

  4. Lidija 11/02/2017 at 2:57 pop - Reply

    5ra, ti si kot mali, a trdoživi neumorni črviček, ki ima ogromno moč. Raziskuješ v globino, v vse smeri, plast za plastjo, več in še več. Odgrinjaš na zunaj manj lepe stvari in odnose, v katerih pa najdeš tudi ogromno toplih, najbolj enostavnih in blagodejnih občutkov, ki razvrednotijo vse materialno in namišljeno bogastvo. Si nevsiljiva, polna energije, mojstrsko znaš izbrati in ponuditi, kar želiš deliti in že ko te človek zagleda na mailu, postane dobre volje.

    Ostani takšna in še boljša,
    Lidija

  5. Blanka 11/02/2017 at 5:00 pop - Reply

    V naši knjižnici, na Igu, velikokrat poslušamo takšna in podobna predavanja. Ste pripravljena priti tudi k nam?

Vesela bom komentarjev!

Vesela bom, če boste delili še z ostalimi!