Richard Wiseman, 59 sekund - Končno priročnik za samopomoč, ki temelji na znanstvenih dokazih
Poznate nasvete, v stilu: »Zaprite oči in si predstavljajte, kako ste prenovljeni. Zamišljajte si, kako bi izkusili tisto, kar si želite …«? Presenetljivo je, da stroka samopomoči že leta in leta ponuja tovrstne nasvete. Manj razveseljivo pa je, da je tako početje, sodeč po številnih raziskavah, v najboljšem primeru brez učinka, v najslabšem pa škodljivo!
Če vam naročimo, da si predstavljajte sebe kot popolno osebo, se morda res bolje počutite, vendar ima takšen duševni eskapizem naprijeten, stranski učinek, da zaradi njega niste pripravljeni na težavno pot do uspeha, hkrati pa imate več možnosti, da boste ob najmanjši prepreki prej obupali, namesto da bi vztrajali. Ker vam vizualiziranje daje občutek nekontrole nad svojim življenjem, nemoči, nesamozavesti, saj se v realnosti nahajate drugje, vam to lahko celo škoduje.
Potem imamo še znamenito 'študijo o ciljih' z Univerze Yale. Po navedbah nekaterih strokovnjakov je leta 1953 skupina raziskovalcev povprašala študente ali si zapisujejo cilje … 20 let pozneje je ta ista skupina dokazala, da je kar 97 % tistih, ki so imeli zapisane cilje, bistveno bolj uspešnih od ostalih. Ta raziskava je omenjena na številnih seminarjih, v knjigah samopomoči in jo omenjajo kot dokaz pomembnosti zapisovanja ciljev. Vse skupaj ima le majhno težavo – leta 2007 so poskušali ugotoviti ozadje tega eksperimenta. Po dolgi poti iskanja dokazov o tem raziskavi so ugotovili, da se ta raziskava nikoli ni zgodila! Guruji samopomoči že mnogo let torej razlagajo o tej raziskavi, ne da bi sploh preverili ozadnje tega, ali sploh drži!
Podobno velja za številne druge metode samopomoči – znanstveni dokazi kažejo drugače, kot nas to učijo mentorji samopomoči. In o tem bomo govorili tudi v tej knjigi. Vse je podprto z znanstvenimi dokazi.
- ZADOVOLJSTVO
Kaj torej storiti, da bi bili bolj srečni?
Če imate težavo, si ne pomagate s tem, da ne razmišljate o njej, da jo 'potlačite' in se trudite bili veseli, čeprav iskreno niste.
Veliko raziskav kaže, da predstava o prekrasni prihodnosti ne izboljša kaj prida možnosti, da bomo zastavljene cilje tudi dosegli.
Raziskave so pokazale, da morate spoznati, kako uporabiti svinčnik (zapisovati), kako izvajati drobna dejanja dobrote in kako razviti občutek za hvaležnost.
Pišite si dnevnik razmišljanj, občutij. Pogovor o težavah lahko še okrepi občutek zmešnjave, medtem ko pisanje ponuja bolj sistematičen pristop, ki vodi do rešitve.
Ljudje smo narejeni tako, da se sšasoma navadimo na stvari, ki jih imamo, in ne čutimo hvaležnosti. Želimo si več. Ne zavedamo se, kaj imamo, dokler tega ne izgubimo. Zato moramo zavestno biti vsak dan pozorni na malenkosti, za katere smo hvaležni.
Ko poskušate s pisanjem doseči večje zadovoljstvo, je izražanje hvaležnosti le vrh ledene gore. Zapisovanje najlepšega dogodka v življenju tudi pomaga pri dolgoročnem zadovoljstvu.
Raziskave so tudi pokazala, da se je tistim, ki so nekaj minut na dan porabili za ljubeče pisanje, nivo zadovoljstva izredno povečalo, zmanjšala pa sta se napetost in celo raven holesterola.
Zapisujte si:
- Ponedeljek: za kaj vse ste hvaležni.
- Torek: opišite svoje vesele trenutke.
- Sreda: zapišite kakšna je vaša realna fantastična prihodnost (pri vsem morate biti 100% prepričani, da to lahko dosežete, da je to vaša pot, ne pišite 'popolne' sanjave prihodnosti).
- Četrtek: Napišite pismo osebi, ki vam ogromno pomeni.
- Petek: razmislite o preteklem tednu in pomislite o 3 stvareh, ki so se res dobro iztekle, in jih opišite.
Vpliv nakupov: študije so pokazale, da se ljudje po nakupu doživljaja (naprimer počitnice) tako kratkoročno kot dolgoročno počutijo bolje kakor zaradi nakupa izdelka. Zakaj? Spomin na doživljaje se zlahka popači, ko mine nekaj časa (pozabite na grozen pripetljaj na letališču …), izdelek pa se stara, obrablja …
Tisti, ki so večji delež svojega prihodka zapravili za druge, so veliko bolj zadovoljni od onih, ki so zapravljali zase. Če pomagamo drugim, se avtomatsko počutimo bolje – to izvira iz naše borbe po preživetju – ker smo socialna bitja in potrebujemo drug drugega za preživetje, je 'mati narava' storila tako, da se avtomatsko počutimo bolje, ko za nekoga nekaj naredimo, torej utrjujemo to socialno vez. Ljudje morajo sodelovati drug z drugim in si pomagati, če naj skupnost preživi.
Materializem izvira iz ranega otroštva in je predvsem posledica pomanjkljivega samospoštovanja.
Ko imate določene misli in občutke, se vedemo (mimika obraza, način sedenja, pokončna drža …) na določen način. Velja pa tudi obratno – če se prisiljeno vedemo na določen način, bodo naša čustva in misli sledili temu. Ljudje se smehljajo, ko so zadovoljni, vendar se tudi počutijo bolj zadovoljne, ko se smehljajo.
Če ljudi pripravite do tega, da kimajo z glavo, bo verjetnost, da vam bodo ob vašem vprašanju potrdili, bistveno večja. Zato imajo določeni marketinški prijemi sistem: naj stranka trikrat pokima (vprašan,a, ki avtomatsko vodijo k pozitivnem odgovoru), potem ji ponudite izdelek.
Kratki nasveti:
- Smehljajte se
- Sedite vzravnano
- Vedite se, kot da ste zadovoljni
2. PREPRIČEVANJE
Če otroke zaposliš z dejavnostjo, pri kateri uživajo, in jim ob tem obljubiš nagrado, nagrada zmanjša zadovoljstvo in jih demotivira. V trenutku jim namreč igro spremenite v nalogo.
Rezultati študij kažejo, da lahko pretirano nagrajevanje slabo vpliva na odnos, ki ga imajo ljudje do opravila.
Pri dejavnostih, ki jih ljudje radi počno, jih lahko občasno presenetimo z drobno nagrado potem, ko so delo opravili, ali pohvalimo postorjeno. Ko pa gre za nekaj, česar ne marajo početi, sprva učinkuje realistična, vendar ne pretirana nagrada, potem pa bodrilne besede, ki jih spodbujajo, da nadaljujejo dejavnost (»Ko bi vsaj vsi tako skrbeli za parke kot vi.«)
Različne študije kažejo, da pri izboru pravega kandidata za delovno mesto odloča predvsem – ali je kandidat naredil vtis prijetnega človeka. Študija dokazuje, da je pri vprašanju, ali boste dobili to službo ali ne, kar se da prijeten osebni nastop pomembnejši od kvalifikacij in preteklih delovnih izkušenj.
Kaže, da šibko točko, ki jo izpostavimo na začetku, dojemamo kot znamenje odkritosti. V tem primeru menimo, da imamo opraviti z nekom, ki ima močan značaj in samozavest, da potencialne težave omeni takoj in nas torej ne skuša zavajati.
Tisti, ki jim je nerodno ob kakšnem spodrsljaju, so prepričani, da so njihovi spodrsljaji mnogo bolj očitni, kot so v resnici, pa naj gre za ponesrečeno pričesko ali slab nastop pri skupinskem pogovoru.
Drobni nasveti glede prepričevanja:
- Bodite na sredini. Če je 5 kandidatov, postavljenih v vrsto, ima tisti na sredini veliko večjo možnost, da bo izbran. Ljudje smo namreč navajeni, da najpomembnejši in najvplivnejši ljudje sedijo ali stojijo na sredini.
- Držite se preprostega. Če izbirate ime podjetja ali slogan, naj bo čim bolj preprost, enostaven, da si ga ljudje enostavno zapomnijo.
- Preprosto izražanje. Mnogokrat nam strokovni izrazi in učeno izražanje bolj škodi kot koristi. Ljudem se nehote 'zameri' človek, ki 'ne zna' uporabljati preprost jezik izražanja.
Prijetnost je pomembna. Pokažite iskreno zanimanje za ljudi.
Poskrbite, da bomo ljudje vam naredili drobne usluge – tako se bodo navezali na vas, bolj kot že bi vi delali usluge za njih (kakor večina misli). Ljudi nimamo radi zaradi tega, kar so storili za nas, temveč zaradi onega, kar smo mi storili zanje (Franklinov učinek).
Še en neintuitivna pot k prijetnosti - Učinek spodrsljaja. Če vam tu in tam spodleti, postanete ljudem bolj simpatični. To resnično deluje le tedaj, ko ste v nevarnosti, da boste videti preveč popolno. Ljudje se marajo na videz popolnih ljudi, zato so jim bolj simpatični tisti, ki storijo kakšen spodrsjaj (se poliješ s kavo, spotakneš, zaletiš v vrata …).
Opravljanje. Če govorite lepe in pozitivne stvari o svojih prijateljih, vas bodo poslušalci videli kot prijetno osebo. Če pa stalno negodujete o njihovih pomanjkljivostih, bodo te negativne značilnosti nevede pripisali vam.
Podobnost deluje – ljudje imamo raje ljudi, s katerimi začutimo neko podobnost (v verskih prepričanjih, vizualnosti, političnih stališčih … karkoli).
Pomoč – čim več je očividcev, tem manjša je verjetnost, da bo nekdo pristopil na pomoč.
Številni znanstveniki so prepričani, da se je povezava, ki sproži navdušenje nad dojenčkom, razvila v tisočletjih naše preteklosti, zagotavlja pa preživetje prihodnjih rodov, tako da nam vzbudi prijetne občutke od nebogljenih dojenčkih, s tem pa nas pripravi do tega, da radi pomagamo.
Bolj delujejo dobrodelne akcije z napisom: »Vsak cent pomaga,« kot pa: »Vsak evro pomaga.« Večjo uspešnost imajo rdeče posode, kot katere druge barve.
3. MOTIVACIJA
Zelo veliko resnih raziskav kaže, da se boste ob vajah vizualizacije, kakršne učijo mnogi guruji osebne rasti, morda dobro počutili, vendar v najboljšem primeru nimajo dolgoročnega učinka. (Avtor nato opisuje nekaj konkretnih raziskav, ki to dokazujejo.)
Raziskovalci menijo, da tisti, ki sanjarijo o prekrasni prihodnosti, niso pripravljeni na težave, ki jih pogosto čakajo na strmi poti do uspeha, ali pa se predajajo eskapizmu in jim ni veliko do vlaganja naporov, potrebnih za doseganje ciljev. V vsakem primeru je sporočilo raziskav jasno – ob sanjarjenju o popolnem svetu se morda počutite bolje, ni pa kaj prida verjetno, da vam bo to pomagalo pri spreminjanju sanj v resničnost.
Kaj pa potem dokazano pomaga pri doseganju ciljev?
- Napisan podroben načrt do želenega cilja.
- Povedati drugim o želenih ciljih.
- Razmišljati o dobrih stvareh, ki vas čakajo, ko cilj dosežete.
- Se nagraditi za vsak majhen korak na poti do tega cilja.
- Zapisovat si napredek (v dnevnik, tabelo).
Zelo pomembno – izražati se PISNO.
Po raziskavah sodeč je ogromno ljudi 'kroničnih obotavljivcev'. Obotavljivost je zapleten pojav, izhaja pa lahko iz različnih vzrokov, med drugim iz strahu pred neupsehom, iz perfekcionizma, slabega samoobvladovanja, nagnjenost k zdolgočasenosti.
Kako rešiti to težavo? Dokazali so, da nedokončana opravila ostanejo ljudem v glavi in si jih enostavno prikličejo v spomin, medtem ko končana opravila nekako pozabimo, 'zaključimo' in jih možgani ne priklicujejo v spomin. Kaj na to pomaga? Če se določenemu opravilu posvečate le nekaj minut, boste čutili potrebo, da to izpeljete do konca. Torej ne razmišljajte, kako boste celoten projekt ali ceotno opravilo opravili, ampak brez razmišljanja storite le en majhen korak proti temu in možgani vas bodo prisilili, da boste čutili potrebo, da zadevo opravite do konca.
Eno najbolj učinkovitih stanj duha je, ko so ljudje optimistično razpoloženi glede doseganja ciljev, hkrati pa realistični glede težav, ki se lahko pokažejo.
Nekaj trenutkov sanjarite o doseganju cilja ter navedite 2 najpomembnejši koristi, ki bi jih imeli od tega dosežka. Nato se v mislih posvetite oviram in težavam, na katere boste najverjetneje naleteli, če boste poskušali uresničiti svoje cilje, in tudi takrat navedite 2 najpomembnejši.
Raziskave kažejo, da vizualizacijo torej JE mogoče uporabiti za motivacijo. Rešitev je v doseganju ravnovesja s prepletanjem koristi dosežkov in realistične ocene težav, ki bi se lahko pojavile.
Mali nasveti za tiste, ki želite shujšati ali se odvaditi alkohola:
- Vpliv počasnosti (jejte, pijte izredno počasi – s tem možgane preslepimo, da mislijo, da smo pojedli več, kot dejansko smo).
- Visoki ozki kozarci (količino tekočine ocenimo po višini tekočine, ki jo vidimo. Zato spijemo v povprečju 30% manj, če pijemo iz visokih ozkih kozarcev, kot če bi pili iz nizkih širokih.
- Zunaj vidnega polja in dojemanja (imejte hrano, pijačo izven svojega vidnega polja).
- Osredotočite se na hrano, pijačo (in med jedjo ne delajte še ostalih opravil, naprimer gledanje TV).
- Zapisujte si dnevnik prehrane.
- Izogibajte se velikih krožnikov in velikih žlic.
- Imejte zrcalo na kuhinjski steni.
4. USTVARJALNOST
Dolgo so ljudje (in še vedno) slepo zaupali Osbornovi metodi (da ljudje v skupinah dobijo več idej, kot vsak posameznik, zato mnoga podjetja organizirajo skupinske 'brain storminge', ker naj bi tako prišli do več idej in rešitev).
Raziskave so pokazale, da ta metoda ne drži. Ko ljudje delajo sami, sta tako uspeh kot tudi neuspeh odvisna izključno od njihovih sposobnostih in vloženega napora. Če jim gre dobro, je slava njihova. Če jim ne uspe, sami nosijo breme.
Ljudje s skupinskim viharjenjem možganov zavirajo svoje ustvarjalne potenciale, namesto da bi jih sproščali. Pri delu v skupini ne čutijo tolikšne spodbude, da bi vlagali čas in napor v iskanje izvirnih zamisli, in več časa potratijo z razmišljanjem znotraj standardnih okvirov.
Tihi mož je nezavedni del našega uma. Ustvarja lahko prekrasne zamisli, vendar jih pogosto ne slišimo. Ta nezavedni del našega uma pride v ospredje, ko 'zamotimo' zavedni del. Resnično ustvarjalnost lahko dosežemo tako, da le za nekaj trenutkov zaposlimo zavestni um in mu tako preprečimo, da bi se vmešaval v pomembne, izvirne misli nezavednega.
Narava dokazano pozitivno vpliva na ljudi. Ljudje so zaradi zelenja bolj razpoloženi in zato manj nagnjeni h kriminalu. Zelena je barva ustvarjalnosti.
