.
Povzetek knjige AKROBATI - O Dewesoftu, Katapultu in podjetništvo skozi oči dr. Jureta Kneza, avtorica Petra Škarja
Ustvarjaj s strastjo in se ob tem neizmerno zabavaj.
Želja še ni dovolj. Vse preveč poslovnih idej se rodi in utone v pozabo ob kozarcu piva s prijatelji. Za to, da resnično pridemo na vrh, pa je treba še veliko več. Potrebujemo odločnost, strast in dobro strategijo. Samo najbolj vztrajni se lahko veselijo uspešnega vzpona na svojo goro, na svoj piedestal želja. Čim višji je naš cilj, tem slajši je uspeh. Ne smemo pa pozabiti, da so visoke gore praktično neosvojljive, če se jih lotimo sami.
Znanje še nikoli ni bilo tako dosegljivo kot danes, v času interneta. Ne smemo se podcenjevati – naše šole nam dajejo dovolj znanja in odprtosti duha, da smo sposobni izdelati vrhunske izdelke. Po drugi strani pa se ne smemo precenjevati – dostop do tega znanja imajo tudi drugje po svetu, zato se moramo vedno kaliti in biti hitri.
Gora ti daje občutek večnosti, mogočnosti, in ti s tem odpre nov pogled na svet. Težave, ki se ti v dolini zdijo nepremagljive, z vrha gora dobijo nekakšno meglico in majhnost. Ko stopiš iz svoje cone udobja in občutiš zmagoslavje ob vstopu na vrh gore, tisti izzivi ostanejo nekje tam daleč v dolini. Zavedaš se, da je tvoja dimenzija časa tako kratka, da je treba živeti polno življenje. In da so ovire na tvoji poti samo raztežaji v steni, ki jih je treba premagati. Najtežji raztežaji ti na koncu poti ostanejo v najlepšem spominu.
V podjetništvu si vedno na preizkušnji, ko se moraš iskreno spraševati – ali sem še pravi za ta položaj, ali bi bilo za podjetje bolje, da bi kdo drug prevzel moje mesto.
Če hočem spremeniti podjetje, moram spremeniti sebe. Če sam nisi srečen, ne moreš osrečevati drugih. Sploh pa ne moreš ustvariti podjetja, kjer bodo ljudje srečni.
"Težke in lepe stvari, vse se končajo, težave izginejo v pozabo, lepo pa ostane. V tem je skrivnost življenja." Nejc Zaplotnik
Včasih ni srednjih poti. Tudi če misliš, da so, dolgoročno spoznaš, da so bile le hitro uničljive bergle, ki ti ne prinesejo zadovoljstva.
Vsako podjetje kot labod, ki na površju mirno in gladko pluje, pod gladino pa besno maha s plavutmi. Ko enkrat to vidiš, je res fascinantno.
Stranke opazijo, da je nekomu res mar. Ne samo funkcionalnost in specifikacije, tudi prijaznost uporabniku in oblika pustita vtis.
Temu se reče noise in peak business. V vsakem podjetju potrebuješ neke redne prihodke, noise posel, to je nekaj manjših vsakodnevnih računov, ki ti pokrijejo fiksne stroške. Potem se lahko posvetiš peak poslu, projektom s smetano na torti, v katerih uživaš. Torej projektom, ki ti prinašajo nov zagon v podjetje.
Ideja predstavlja zgolj 1 % uspeha, funkcionalen prototip 10 %, končni izdelek za trg 50 %, ostalo pa sta prodaja in marketing. Zato se ne zanašaj zgolj na dobro idejo, četudi je revolucionarna. Vedno pa je tako: Najprej prodaj, potem dodeluj. Testiraj. Če še nisi, nima smisla nadaljevati. Če še nimaš izdelka ali storitve, prodaj idejo.
Prav ta strast te bo vodila do uspeha. Prav to je temelj vseh zgodb, ki štrlijo iz povprečja. To so presežki, ki jih opazi ves svet.
Le kaj je narod brez kulture, kaj človek brez korenin.
Pomembno je, da jih podpremo pri ustvarjanju. Naj poizkusijo. Saj ni tako pomembno, ali jim uspe ali ne. Neuspeh ni nič slabega. Bistveno je, kakšne izkušnje in znanja ob tem pridobivajo. Hkrati pa praktično spoznavajo, kaj jih sploh veseli, kaj želijo početi v življenju. Za vsakogar je ključno, da najde tisto, kar res rad dela s srcem in strastjo.
Od toliko ljudi, s katerimi sem delal, so me nekateri seveda tudi razočarali. To lahko vsak stori le enkrat. Vendar zaradi takšnih ne smeš izgubiti vere v dobroto in ljubezen.
Več o knjigi AKROBATI - dr. Jure Knez (Petra Škarja) >>
Njegova osnova nikoli ni iskanje težav, temveč iskanje rešitev. Ne gre za zanikanje mogočih ovir, saj se jih še predobro zaveda, a se nanje ne obeša, jih ne povečuje niti ne ponavlja. Ne glede na njihovo moč in velikost so zanj vedno premagljive. Če ne prvič, pa drugič ali tretjič. Če ne po levi strani, pa po desni ali naokoli. A vsak korak spremlja z osredotočenostjo na cilj, tako ali drugače priti na vrh.
Res je, da pomagam precej ljudem, saj si želim, da uspejo. Verjamem, da bo vesolje poskrbelo za ravnotežje in da ti v pravem trenutku postavi na pot morda čisto drugo, a pravo osebo, ki ti pomaga na način, kot ti pomagaš drugim. Tako delujemo v naši družini že generacije in nikoli se zaradi tega nisem čutil prikrajšanega. Prej obratno. Več kot daješ drugim, bogatejši si.
Zelo me je prizadelo, ko so mi ljudje, ki sem jim s srcem in dušo nesebično pomagal, v nekem trenutku obrnili hrbet in začeli izkoriščati to naklonjenost. Počutil sem se ogoljufanega, saj sem pričakoval vse kaj drugega. Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi, da nisem pravičen. Če nekaj pričakuješ v zameno, potem ne daješ, temveč menjaš. Tako delaš preračunljivo za svoj račun, kar pa vsekakor ni v skladu z načeli dajanja. Zdaj sem spremenil svoje osnovno načelo dajanja. Dajati je treba na način in v tolikšni meri, da za to ne pričakuješ plačila. Več kot delaš za druge, srečnejši si, vendar samo v primeru, ko za to ne pričakuješ hvaležnosti ali plačila.
Poslovni načrt se lahko naredi na eni strani papirja, finančni načrt pa narediš v eni tabeli. Če svoje ideje ne znaš opisati v dveh minutah, nimaš jasno začrtanega cilja. Poslovanje moraš znati predstaviti z nekaj ključnimi številkami.
Ključ dobrega vodenja je, da spodbujaš zaposlene, da se izboljšajo na področjih, na katerih so dobri, da bodo postali odlični. Vse preveč vodij se zaplete v to, da poskuša ljudi naučiti tistega, v čemer so šibki. Če se še tako trudijo, bodo vedno le povprečni. Zato pri ljudeh vedno išči področja, kjer so najmočnejši, in tisto naj delajo. Tako boš imela ekipo izjemnih, ne povprečnih.
Po vseh teh letih dela z mladimi bi paket za uspeh opisal s tremi besedami: pozitivna strastna norost.
Lahko si izbereš življenje jadralnega letalca – predvidljivo, umirjeno, varno. Lepo pluješ z vetrom. Nič hudega se ti ne more zgoditi. Zna pa biti včasih malo dolgočasno. Ali pa imaš bolj akrobatsko življenje – nevarno, ne veš, kam te bo odpeljalo, dostikrat hodiš po robu, veliko tvegaš, stalno moraš biti na preži in v pripravljenosti … Ampak, ali veš, kako noro uživaška je takšna vožnja?!
Kaj si v življenju v resnici najbolj zapomnimo? Zaletavosti, ob katerih nas je bilo strah. Preizkušnje vzdržljivosti, kjer smo premikali svoje meje. Norosti, ob katerih so se šibila kolena in je žarelo srce. Preizkušnje moči, ob katerih se je čelo potilo in so se roke tresle. Neustavljiv smeh, ki je povzročal bolečine v trebuhu in solze v očeh. Ljubezen, ob kateri smo postali nespametni in prikupno nerodni. Izgube, ki so za vedno pustile praznino, in globok izdih ob misli nanje. Lepote, ki so nam vzele dih in ustavile čas. Nove izkušnje, ki so terjale popolno zbranost in prisotnost trenutka. Izzive, katerih stalni spremljevalec je bil dvom in hkrati pogum. Kar je bolelo in kar je ogrelo srce. Kar nam je ob intenzivnem doživljanju občutij dalo vedeti, da živimo …
Bodi dober, delaj dobro. Vsaka misel, vsako dejanje, vsaka sprožena energija ima svojo posledico. Lahko lažeš ljudem, lahko lažeš tudi sebi, a naravnemu zakonu vesolja/ narave ne moreš. V naravi ni nič izgubljenega. Če narediš nekaj dobrega, se ti bo to nekje nekako povrnilo. Prav tako vse slabo.
Živi v trenutku, tukaj in zdaj. Ljudje večino časa, energije in skrbi posvečamo prihodnosti ali preteklosti. A preteklosti ne moremo spremeniti, pričakovana prihodnost pa se v večini primerov sploh ne uresniči. Iz preteklosti se lahko le učiš, za prihodnostjo stremiš. A živiš v tem trenutku. Ko ješ, jej. Ko spiš, spi. Ko si na dopustu, bodi na dopustu, ko pa si v pisarni, bodi v pisarni. Z mislimi, s telesom in z energijo.
Četrto načelo se mi zdi najtežje – čustvena nenavezanost. Naredi najbolje, kot zmoreš v danem trenutku, potem pa – spusti. Naj se zgodi, kar se mora. Ne bodi odvisen od rezultata. Ne pomeni, da ti ni mar, pomeni le, da nimaš uničujoče pretirane navezanosti.
Ustvarjaj, delaj, gradi … ozavesti svoj dosežek in ga spusti, naj gre v svet, ti pa se premakni naprej, da ne obstaneš v nekem trenutku življenja. Življenje je premikanje. Zato trpimo, kadar stojimo.
Ob tem se zavedaj, da je vse minljivo. Zgradiš hišo, ki se bo nekoč porušila. Sonce vzhaja in zahaja. Vsak vdih ima svoj izdih. Z rojstvom otroka mu daš tudi smrt. Vsak objem ima svoj konec. Produkt, ki si ga ustvaril, bo nekoč pozabljen. Tvoj uspeh sedaj živi, enkrat ga ne bo več. Prav tako neuspeh in težka obdobja. Vse okoli nas je minljivo. Stvari, ljudje, živali … mi vsi. Ko se tega globoko zavemo, se nehamo oklepati stvari. Naša odgovornost in moč je v tem, da storimo vse, kar je v naši moči, kakor v danem trenutku najbolj znamo in zmoremo. In potem pustimo, da se zgodi, kar se mora zgoditi. Kakšen bo izid, ni več v naših rokah, zato se niti ne opirajmo nanj.
Verjameva, da podjetje lahko deluje mnogo bolje, če so sodelavci tudi solastniki podjetja. Naj se počutijo, da prihajajo na delo v svoje podjetje.
Praksa je pokazala, da le 10–20 % naših sodelavcev zelo ceni svobodo, saj želijo stvari delati po svoje in se kreativno izražati. Ostalih 80 % ljudi želi imeti jasne smernice, jasna pravila, jasno določene korake napredovanja. Tako zdaj delamo na kariernih poteh, na ciljih, ki so merljivi in bodo ljudem merilo uspeha, znotraj katerih se še vedno lahko svobodno izražajo.
Vrednote se zrcalijo v vsem: v odnosu do strank, do sodelavcev, do samega dela, do delovnega okolja. Stranke to čutijo. Najpomembnejše pa so, kadar dobimo novega člana ekipe. Novi član se hitro nauči pozitivnega razmišljanja, še hitreje pa tudi slabih navad.
V še tako težkih situacijah išče – dobro. V še tako neprijetnem človeku išče – dobro. V še tako slabem dnevu – išče dobro.
Pogovarjamo se, a ne poslušamo. Živimo in delamo skupaj, a ne čutimo drug drugega. Ne poznamo niti samega sebe, kaj šele ljudi, ki jih imamo vsaj načeloma radi in se z njimi vsak dan srečujemo. Kako lepo in bogato je lahko življenje, samo odpreti je treba srce in oči, poslušati in slišati ter se prepustiti občutku.
Poskrbimo za to, da nam v življenju ne bo žal za neizrečene besede, neizražena čustva, nepodeljene objeme in za sanje, ki jih nismo upali sanjati.
Globina bolečine ob minljivosti lepih trenutkov in zavedanju končnosti življenja je nepopisna.
Vsak dan je unikaten, neponovljiv in ga je treba izkoristiti. Zjutraj je treba narediti načrt, zvečer se je treba uleči k počitku z mislijo, da je bil današnji dan res poseben.
Tudi v največjih krizah lahko najdeš odlične priložnosti.
Vse najboljše zgodbe, najboljši produkti in največji uspehi so vedno rezultat trdega dela – in veliko zabave. Lahko vam obljubimo, da se bomo še naprej zabavali ob tem, kar delamo najbolje – merilne instrumente.
Iz knjige AKROBATI - dr. Jure Knez (Petra Škarja) >>
