16. 8. 2014
Mislila sem, da bom te naslednje dni šla naokoli po kavicah, razlagala prijateljem o izkušnjah na Kitajskem, napisala blog na spletni strani, res DOŽIVELA in ABSORBIRALA vso to noro poslovno izkušnjo ...
No, realnost je malo drugačna. Nekaj sestankov sem odpovedala. Znancev nisem nič klicala, razen najboljšega prijatelja, da sem ga obvestila, da sem nazaj.
Kdo bi si mislil, da se bom kdaj tako navezala na enega malega kužka. Včasih mi je bilo smešno, da so bili ljudje tako navezani na svojega psa. Veš kaj – ne sodi, dokler sam ne sprobaš. Pa še takrat – nikoli nisi zares na poziciji nekoga drugega, tako da SPLOH nikoli ne sodi ...
Mala mi je umrla prav na dan, ko sem predavala na Kitajskem. Večji pes jo je ugriznil že nekaj časa nazaj in se je ranica lepo celila, vse je bilo OK preden sem šla na Kitajsko. Ko sem bila tam, se je rana odprla, dobila je gangreno in so jo morali uspavati, ker ji ni bilo pomoči. Taki mali psi so dokaj neodporni v primerjavi z večjimi ...
Ne morem mimo tega, da se že ves teden krivim, da sem mnogo sama odgovorna za to. Ker me ni bilo tam. Mene je sprejela za gospodarico in name je bila navezana ...
Kakorkoli že, življenje ima zanimive preizkušnje, pripravljene za nas. In mimo tega ne moremo. Tudi to si bom morala oprostiti in se iz tega kaj naučiti. Mi je že bilo dano z nekim namenom ...
Nekoč mi je nekdo stalno govoril, da z bolečino ob velikih preizkušnjah najhitreje rastemo. Pa naj bo torej tako.
Amapak v teh zadnjih nekaj mesecih včasih pomislim ... Vesolje, daj no, saj je dovolj preizkušenj zaenkrat, vsaj za kakšno leto ...
21. 8. 2014
Potrjeno – prodane avtorske pravice na Kitajsko! Knjiga Ameriški miljonarji so spregovorili je uradno osvojila kitajski trg!! Trg z več kot 1.200.000.000 ljudmi! 😀 Can't wait what else the future has for me ...
Danes praznujem! Moj največji poslovni dosežek do sedaj. In osebni dokaz, da: "Only sky is the limit. No, sorry, there are NO limits!«
Veliko me še čaka ... In ja, vesolje nam ne bi posadilo sanj v naša srca, če nam ne bi dalo tudi moči, da te sanje uresničimo. In sanjam. Sanjam sanje, ki sem si jih vedno želela sanjati in katere sem vedno imela nekje potlačene pod razumom ... Sanje, za katere so mi govorili, da so nerealne in neumne. Kitajska mi je morda dala dovoljenje, da sem te sanje privlekla na plano, izven potlačenega skritega kotička, in jih spet vidim! In komaj čakam in spremljam, kaj ima prihodnost pripravljeno zame.
Res neizmerno čudovit občutek ... Ko se vsako jutro zbudiš z nasmeškom in z mislijo – pa da vidimo, kakšno izkušnjo je vesolje danes pripravilo zame 🙂 Kaj se bom danes naučila, koga razveselila, komu vzbudila iskrico ustvarjalnosti in koliko nasmeškov izvabila iz ljudi. Danes bo čudovit dan!
Neizmerno sem hvaležna za vse, kar se mi dogaja. Res sem Srečka 🙂
Včasih se vprašam ali si sploh zaslužim vse to ... Dokaj malo dejanskega truda vložim glede na rezultate, ki jih trenutno dobivam. Hm ... včasih me popade malo slaba vest, ko spremljam nekatere, ki se pa res res močno trudijo, a se nikakor ne prebijejo preko neke meje ...
Ampak – ena izmed življenjskih resnic, po katerih živim, je tudi ta – VESOLJE JE NA KONCU VEDNO PRAVIČNO. VČASIH MORA LE PRETEČI NEKAJ ČASA.