decek-s-tatujem-na-srcu-simon-micicDeček s tatujem na srcu, Avtor: Simon Mićić

Meni zelo zanimiva knjiga slovenskega avtorja, katere povzetek mi je precej težko zapisati, saj je celotna knjiga pripoved v zgodbi. Resnična zgodba resničnega življenja resničnega človeka.

Simon, avtor knjige, opisuje svojo borbo z odvisnostjo od alkohola. Zdravljenje na psihiatričnem oddelku, jemanje tablet in njih učinek, vzpone in ponovne padce nazaj v odvisnost ... S tem povezane tudi težave v odnosu, v družini, propad njegovega podjetja ...

Kaj je bil prelomen trenutek, ki je pomagal Simonu iz tega pekla, kot ga sam poimenuje? Informacija, da njegov oče sploh ni njegov oče, ampak očim in s tem odprtje ran iz otroštva, o katerih je do sedaj molčal. Kot otrok je bil namreč spolno zlorabljen s strani očima (oziroma takrat je mislim, da je to njegov pravi oče). Sedaj se je bil pripravljen s tem soočiti, to javno povedati, to razrešiti in posledično se je rešil tudi odvisnosti od alkohola in si ponovno uredil družino.

Danes s partnerico Suzano ozaveščata ljudi, kako pomembno je govoriti o tej (še vedno tabu) temi – spolne zlorabe med otroci. Statistike tega bi vas šokirale ...

Nekaj izsekov iz knjige:

 »Zakaj otrokom ne dovoljujete, da bi sami sprejemali zaključke na osnovi svojih vprašanj? Želite, da bi prišli do enakih zaključkov kot vi? Tako jih le obsodite na ponavljanje napak, ki ste jih zaradi svojih zaključkov delali vi!« (Neale Donald Walsh)

Kot sem kasneje spoznal, je konec resnično začetek nečesa novega, nečesa drugačnega in predvsem sta oba pojma nerazdružljivo povezana. Eden brez drugega sploh ne moreta obstajati. Ni konca, če ni najprej začetka, in da je lahko nov začetek, mora biti najprej nečesa konec. Tako enostavno.

“Dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost; ampak za vesolje nisem povsem prepričan.” (Albert Einstein)

Vloga mame je unikatna, neprecenljiva in zelo odgovorna naloga, ki traja od spočetja otroka naprej. Ni pomembno, ali sem bil načrtovan otrok, spočet z namenom in ljubeznijo, pomembno je, da sem se rodil zdrav in poln upanja v nov svet.

»Nihče ne opazi tvoje solze, nihče ne opazi tvoje žalosti, nihče ne opazi tvoje bolečine, vendar so vsi opazili tvoje napake.« (Neznani avtor)

“Težkih problemov, s katerimi se ukvarjamo, ne moremo rešiti, če ostanemo na isti miselni ravni, kot takrat, ko smo jih ustvarili.”  (Albert Einstein)

Boril sem se in se vstal enkrat več, kot sem padel. Prehodil sem svojo trnovo pot, kot jo je Jezus prehodil pred več kot dva tisoč leti. Tisto je bila njegova pot in na poti spoznamo vso resnico o sebi, o svoji vzdržljivosti, pogumu in svojemu poslanstvu. Verjeti, da nas na koncu poti čaka razsvetljenje, je napačna vera; verjeti, da je pot razsvetljenje, je pravo spoznanje, ki nam bogati življenje.

Vsak korak ima svoj namen in svoj smisel, le vedeti je potrebno, čemu nam služi. Ni dobrih in slabih stvari, so le naši pogledi na dogajanje in od nas je odvisno, kako zaznavamo svet okoli nas in kako se v njemu počutimo. Moja resnica je, da sem bil kot otrok spolno zlorabljan. Deček s tatujem na srcu je resnica, ki se je ne da izbrisati in niti si več ne želim, da bi se pozabilo. Sprejemanje samega sebe sem dojel kot največji izziv in najtežjo nalogo, ki sem si jo zadal.

"So dobri in slabi dnevi. Dobri dnevi minejo. To veš in to se ti zdi grozno. Toda tudi slabi dnevi minejo! Zakaj ne misliš na to in zakaj te to ne tolaži?" (Phil Bosmans)

Ves smisel je v resnici, ki jo nosimo v sebi. Takoj ko nehamo iskati krivca za svoja dejanja, se naše življenje spremeni v drugo dimenzijo. Narava postane lepša, voda dobi bistrost in hrana postane okusnejša.

Nihče nima pravice uničevati otroška življenja, njihovo nedolžnost in vstopati v njihovo cono intimnosti. Nihče ne sme otrokom uničevati sanj in jim povzročati travme, ki jih pusti kakršnakoli zloraba.

Otroci imajo pravico do osnovnih življenjskih potreb, ki jim jih moramo zagotoviti odrasli, pa sem ne štejem le hrano in vodo, sem predvsem štejem ljubezen, ki jo morajo prejemati v izobilju, če si želimo, da bo naš svet nekoč izgledal bolje kot danes. Svet, v katerem ne bo kriminalcev, odvisnikov, posiljevalcev in pedofilov. Otroci so naše življenjsko delo in popravnega izpita nimamo. Hvala bogu, da ga nimamo, saj nam nihče ne more zagotoviti, da v kolikor bi se lahko vrnili nazaj v preteklost, ne bi storili še kakšne večje neumnosti.

Vse se zgodi z razlogom.

»Ljudje bodo pozabili kaj si rekel ... pozabili bodo kaj si naredil, ampak nikoli ne bodo pozabili kako so se ob tebi počutili.« (Maya Angelou)

Verjel sem ljudem, ki mi hočejo pomagati, toda vedel sem, da moram na pot sam. Nihče ni mogel po moji poti, nihče ni mogel nositi moje krvi in nihče ni smel prevzeti moje bolečine, da bi jaz lahko živel, saj to ne bi bila moja pot, moja kri in moja bolečina, ki me je tolikokrat spravila na kolena, da sem velikokrat utrujen zaspal. Ponovno sem vstal in šel naprej. Vredno je čutiti bolečino!

Vsi naravni zakoni delujejo v naš prid, le zaživeti je potrebno v harmoniji z njimi. Upoštevati zakon narave, je upoštevati sebe kot največje bogastvo tega sveta. Posameznik tvori del celote. Živeti v prepričanju, da si del nečesa, je lahko včasih omejujoče prepričanje. Hkrati pa smo kot posamezniki močnejši, kot se nam zdi, saj imamo na voljo neomejeno količino energije, ki jo lahko usmerjamo skozi naš um in naše telo popeljemo na cilj. Vredno je biti del narave!

Doživeti vse v prepričanju, da si zaslužimo le boljše in da zmoremo več, je neprecenljiva izkušnja, ki nas izpopolnjuje ter nam daje nov vir energije. Življenje moramo spuščati skozi nas in si ne smemo lastiti ničesar. Vse je prehodnega značaja in le če bomo delili, bomo tudi prejemali, saj nam narava in vesolje nenehno namenjata vso pozornost, da bi naše življenje imelo polno smisla in da bi opravili svoje poslanstvo na Zemlji. Vredno je živeti!

Živeti tukaj in zdaj je najpreprostejša oblika življenja. Samo trenutek, ki je popolnoma naš in ga ne moremo izgubiti, nam daje priložnost, da ga izkoristimo takrat, ko je na voljo. Za njim pride drugi trenutek in druga priložnost. Prejšnji pa je lahko le še spomin in od nas je odvisno, kaj bomo s spominom počeli. Spomin ni življenje, spomin je preteklost, sanje pa so prihodnost. Spomin nas ovira v sedanjosti in nam hkrati krade prihodnost. Ne dovolimo našemu veleumu, da upravlja z našim življenjem. Vredno je živeti tukaj in zdaj.

Svoboda je vredna vsakega koraka, ki ga boste storili proti njej. Zazdelo se vam bo, da se vam izmika, a to je vaša iluzija, fatamorgana, ki ste jo prejeli od staršev, učiteljev v šoli, politikov, sosedov in ali prijateljev, ki so vam dobronamerno želeli pomagati s svojimi nasveti, omejujočimi razmišljanji in njihovimi pogledi na življenje. Njihovimi, ne vašimi in to je bistvena razlika. Svoboda je nekaj tako velikega, da je včasih niti ne prepoznamo, ko smo vpeti med preteklostjo in prihodnostjo. Svoboda je sedanjost. Vredno je biti svoboden!

"Raje ne začenjaj, če ne nameravaš končati." (Latinski pregovor)

Imeti nekoga rad, je odgovornost, ki jo zmorejo le največji, saj se hkrati tudi zavedajo, kako jih lahko prizadanejo. Sovražiti nekoga pa je v današnjem času zelo enostavno, saj si celotna družba prizadeva, da bi se med sabo sovražili, ker smo potem lažje obvladljivi.

Deček s tatujem na srcu, Avtor: Simon Mićić