Avtorica: Jerica Lebar
Nikoli nismo sami. Vedno je ob nas nekdo, ki pazi na naše korake, nas nežno prime za roko, nam pošilja pomoč, nam ob padcih pomaga vstati, nas spodbuja in se srčno iskreno veseli vsakega posameznega giba, s katerim se premikamo po naši (pravi) poti.
Vsaka duša ima svoje poslanstvo, svoj namen, ki ga lahko uresničuje oziroma izživlja tudi skozi življenje na Zemlji.
Če se delamo skromne in majhne, da bi s tem dali občutek veličine drugim in se ti ob nas ne bi počutili negotove, s tem ne koristimo ne sebi ne drugim.
Tisto »nekaj časa« zna dostikrat trajati več let. A vsi smo po naravi neučakani. Hočemo takojšnje učinke, pričakujemo odgovore, zahtevamo jih v danem trenutku. Takrat, ko sprašujemo in želimo odgovor, pa čas ni na naši strani, so na preizkušnji zaupanje vase, volja in odločnost, da gremo kljub »slepoti« naprej.
Nenehno smo pred preizkušnjo: Ali bomo presegli svoje omejitve? Kot radostno bitje, kar si želimo biti, in kot nam je tudi namenjeno, moramo iti s tokom. Tako preprosto
je to.
»Ti si tu, da mi pokažeš toplino, ljubezen, bližino; jaz sem tu, da te prizemljim,« ji je rekel nekega dne pred poroko. »In ni zagotovila za vedno. Nikoli ne veš, kako se obrne kolo.« Te povedi so ji pomenile dosti več kot sam prstan na roki. Te besede so bile njegova zaveza za partnerski odnos. Bile so odsev globokega spoznanja, da zakon in partnerski odnos nista nekaj, kar bi bilo samo po sebi umevno. Ne, vsak dan sproti je potrebno poskrbeti za ta vrt, ga negovati, pleti, pobirati zrele plodove in znova sejati.
Zvok ima zares moč. Ponese nas lahko v dimenzije nezavednega, v naše zapise duše, v pretekla življenja; zvok transformira in čisti. Je moč, ki prebija blokade na vseh nivojih: telesa, čustev, uma in, duha; našega zavednega in nezavednega dela.
Ja, zelo enostavno je brati in si domišljati, kako naj bi to bilo. Čisto nekaj drugega pa je TO dejansko doživeti!
In bolj ko se je trudila, da bi naredila vse tako, kot je prav, da bi bila sprejeta, bolj čudaška je postajala. Vse dokler ni spoznala in zares dojela, da je tako ali tako brez veze, da se trudi ugoditi zahtevam drugih, ker teh hotenj nikoli ni konca. Vedno pride nova zahteva, novo prilagajanje in tako se čedalje bolj oddaljuješ od sebe. Dokler se počasi ne izgubiš.
Vse potuje, vse se razvija. Edino naravno stanje je spreminjanje, konstantna evolucija. Da življenje lahko potuje po svojem ritmu postopnega spreminjanja, se ne smemo ograjevati, vezati in omejevati.
»Kadar si nečesa želiš, stremi vse stvarstvo k temu, da bi se ti te sanje uresničile,« mu je govoril kralj … Nenadoma je začutil, da lahko gleda na svet kot nesrečna žrtev nesramnega tatu ali pa kot pustolovec, ki išče svoj zaklad … (P. Coelho: Alkimist)
Dokler se nečesa naučimo, tako dolgo dobivamo vedno nove in nove naloge, kajti naše Duhovno Vodstvo je dosleden učitelj: prizadeva si, da bi se mi kot učenci zares naučili vsega, kar se moramo naučiti. Kljub temu da ne rešimo prve naloge, ne dobimo nič lažje naslednje – včasih smo soočeni še s težjim izzivom. A vse to le zaradi tega, ker naše Duhovno Vodstvo, naši Vodniki, zaupajo in verjamejo v nas. Ker vedo, da zmoremo.
Imamo vzpone in imamo padce, je dan in je noč, so obdobja poleta, občutka izpolnjenosti in pride obdobje praznine – takrat je čas, da se posvetimo sebi. A slediti moramo toku, se mu prepustiti in zaupati, da nam na pot pride ravno tisto, kar v danem trenutku potrebujemo.
Pravzaprav so se med seboj zelo razlikovale in ravno ta raznolikost je prispevala k temu, da so se ena od druge učile in druga ob drugi rastle.
Mirno sem sedela ob postelji ob atu in vedela, da zadnjič gledam v njegove oči. Ta trenutek je bil trenutek najine sprave. Čeprav sva si bila na nek način povsem različna, pa po drugi strani čudno podobna, sva vsak na svojem bregu vedela, da lahko svojemu življenju daš Življenje sam.
Dobila sem izkustveno znanje o tem, kako si vsi želimo biti poslušani in slišani, biti sprejeti takšni, kot smo, ne glede na to, kaj bi bilo »prav« ali kaj »narobe«. Ob teh zadnjih skupnih dnevih sem spoznala, da je biti ob nekom, ki izroča svoj zadnji dih Večnosti, velik dar in blagoslov; predvsem pa je učenje ob umiranju učenje za življenje.
V duhovnem svetu ni potrebna akcija, ker je v božanski matrici že vse doseženo. V materialnem svetu, tu, na Zemlji, pa je akcija potrebna za dosego cilja.
Odidite po svoji poti s prepevanjem, a naj bo vsaka pesem kratka, kajti samo tiste pesmi, ki bodo mlade zamrle na vaših ustnah, bodo živele v človeških srcih.
»Pojdi naprej! Ne ustraši se novih izkušenj! Zaupaj, da se vse zgodi s pravim namenom. Vse bo lepo steklo, če boš šla brez pomislekov naprej. Zaupaj vase!«
Predati se, pomeni, da zaupamo glasu svojega srca, svojega Notranjega Vodstva, ker vemo, da je to glas, s katerim nas Duhovno Vodstvo usmerja na pot, ki je najboljša za nas.
Bolj kot se predajamo Višji Volji, z manj ega delujemo. S tem iz vrta svojega srca odstranjujemo plevel, čistimo in mečemo iz njega vse, kar ni ljubezen, dokler v našem srcu ne vibrira edino in samo - energija Ljubezni.
Vedno se spomni in si zapomni: pomagaš lahko samo tistemu, ki je pripravljen sprejeti odgovornost za svoje zdravje, za svoje življenje! Nikoli ne pomagaj nikomur brez njegove vednosti in sodelovanja! To ni tvoja naloga! Vedno mora vsak sam stopiti v stik s teboj – le tako mu boš resnično pomagala. Kajti nikomur zares ne pomagaš, če narediš nekaj namesto njega, brez njegove vednosti! To je le neplodno dejanje! Le tisti, ki zna prositi za pomoč, le tisti zares razume in ve, da je zase odgovoren le on sam.
Bolj kot je videla resnico, manj je lahko tolerirala vse tisto, kar ni bilo resnica.
Očisti svoje srce vsega plevela, očisti ga vsega, kar ni ljubezen in naredila boš prostor za čudež.
Bodi pripravljena, da te bo množica izločila. Ostala boš sama. A vedno se spomni: delaj s srcem, z ljubeznijo. Ostani čista v sebi, delaj s čistim namenom! Vse se bo dobro izteklo!
Vse je prepleteno med seboj: naše zgodbe, dejanja, besede, misli … Karkoli naredi eden, se dotakne drugega.
In tako tudi mi, kot hologram živega univerzuma, nenehno z majhnimi koraki vplivamo in delamo velike premike v vsem, kar zajema naše lastno telo in življenje.
Vsaka akcija ali vzrok ima svoj odziv ali posledico, zato nobeno slabo dejanje ne ostane nekaznovano in nobeno dobro delo ne ostane brez nagrade. Zakon vzroka in posledice nas uči, kako živeti v harmoniji z vesoljem.
Vsi smo del velike mreže. Močneje kot zaniha posameznik, močneje zaniha celotna mreža.
Nič ni čudnega, nič ni nenavadnega, za nič se vam ni potrebno sramovati. Vse je resnično in pomembno in OK.
Kdor pozna Ljubezen, najmočnejšo energijo Božanskega, je ne more opisati. Kdor zna opisati Ljubezen, je v resnici ne pozna.
Naše življenje je lahko eno samo krasno potovanje, le prepustiti se mu moramo in uživati z vetrom v laseh in s soncem na očeh.
Kar se odločiš z razumom, ne smeš pustiti, da prizadene tvoje srce! Razum in srce nimata skupne poti. Kajti srce je posoda za ljubezen in ne za razumske odločitve.
Brezpogojna ljubezen ni razumsko dejanje. Enostavno je prisotna in je Vse-biti. Kadar je prisotna brezpogojna Ljubezen, ni pričakovanj. In takrat, ko imaš pričakovanja do drugih, četudi jih imaš rada, ne smeš pustiti, da ti ranijo srce.
Svobodna volja je človeku dana, da mu je omogočeno biti sokreator, soustvarjalec lastnega življenja. Vedno imamo na razpolago izbiro; če smo dovolj močni, zmoremo obrniti potek kolesa življenja tako, kot se sami odločimo.
Če si resnično želimo spremembe, moramo sprejeti odločitev, ki je povsem drugačna od tistih, ki smo jih sprejemali do sedaj. Odločiti se je potrebno za tisto, kar nas navdaja z najboljšimi občutki, um pa naj nato postane naš pomočnik pri iskanju nadaljnjih praktičnih korakov.
Nikdar in nikoli se ne trudi nečesa ohranjati ali obdržati, nekaj reševati. Kar odhaja samo, naj odide samo.
Kruto, a resnično. Najprej mora vsak poskrbeti zase, da poleti tako visoko, kot najvišje zmore. Ostati moraš na svoji ravni, ne glede na to, ali bodo drugi razumeli ali ne. Edino tisti ali tisto, kar je višje, lahko potegne drugega ali drugo navzgor! Samo tisti, ki sveti, daje luč, ki razsvetljuje pot drugim.
Reči ljudem »NE« je nujno potrebno, če želimo živeti svoje življenje prebujeno. In razumeti je potrebno, da to ni sebično ravnanje – sebično bi bilo zahtevati od drugega, da živi tako, kot bi mi hoteli ali bi se nam zdelo prav.
Življenje živimo resnično tako, da si dovolimo delati tudi napačne korake.
Ne imej pričakovanj – kajti pričakovanja prinašajo sodbe in zaradi pričakovanj sledijo razočaranja.
Zaupaj le vase, v svoje srce in v Najvišji namen, ki vedno želi zate le največ in najbolje. Ponovno se spomni: vedno deluj s čisto mislijo!
