IKIGAJ - Japonska umetnost življenja

Avtorja: Hector Garcia (Kirai) & Francesc Miralles

"Le če boš aktiven, si boš želel živeti sto let." Japonski pregovor

Kaj je skrivnost dolgega in srečnega življenja? Japonski koncept IKIGAJ, ki bi ga lahko ohlapno prevedli kot 'sreča večne zaposlenosti', je eden od razlogov za izjemno dolgoživost Japoncev. Ena od njihovih skrivnosti dolgoživosti je tudi njihov čut za pripadnost skupnosti. Od malih nog so vajeni sodelovanja, kar pomeni, da pomagajo drug drugemu.

Njihovo pravilo za zdravje je gojenje prijateljstva, lahka hrana, dovolj počitka in nezahtevna vadba, najvažnejši element tega veselja do življenja, ki jim podaljšuje starost, pa je posameznikov osebni IKIGAJ. 

Japonci so prepričani, da imajo vsi ljudje IKIGAJ, razlog bivanja. Nekateri so ga našli in se ga zavedajo, drugi ga imajo v sebi, vendar ga še vedno iščejo. Ikigaj se skriva v nas in zahteva potrpežljivo raziskovanje, da se dokopljemo do najglobljega v sebi in ga najdemo. Po prepričanju prebivalcev Okinave, otoka z največ stoletniki na svetu, je ikigaj "razlog, zaradi katerega zjutraj vstanemo".

Imeti jasno določen ikigaj, veliko strast, prinaša zadovoljstvo, srečo in daje smisel življenju. 

Znanstveniki, ki so primerjali življenje ljudi s petih območij sveta, kjer živi največ stoletnikov, so dognali, da so za dolgoživost ključni prehrana, gibanje, življenjski cilj (ikigaj) ter dobri družbeni stiki, kar pomeni, da se ljudje lahko zanesejo na prijatelje in dobre odnose v družini. Taksna pripadnost in medsebojna pomoč v človeku zbujata občutek varnosti in vlivata zaupanje v življenje. 

V teh skupnostih znajo dobro razporejati čas - s tem si lajšajo stres -, jedo malo mesa in predelanih živil, alkohol pa uživajo zmerno. S telovadbo ne pretiravajo, vendar se vsak dan gibljejo, sprehajajo se ali delajo na vrtu. 

Veliko je dokazov, da spada med ključne dejavnike vitalnosti dejaven, prožen um, željan učenja. Na ta način možgani ob novih podatkih ustvarjajo nove povezave in se obnovijo. Zato se je pomembno izpostavljati spremembam, tudi če nam izstop iz udobja ustaljenih navad povzroči tesnobo. 

Za zmanjševanje stresa je treba predvsem prisluhniti samemu sebi. Pozorni moramo biti na svoje odzive; tudi če so rutinski, se jim moramo zavedati. Tako se povežemo s sedanjostjo in omejimo nenadzorovane misli. 

Medicina kaže, da je dober spanec ključen element proti staranju, med drugim zato, ker med spanjem nastaja melatonin, hormon, ki ga imamo v organizmu v naravni obliki. 

V raziskavi, ki so jo opravili na newyorški Univerzi Yeshiva, so dognali, da sta dolgoživim ljudem skupna dva življenjska in odločilna pristopa: pozitivna naravnanost in večja čustvena izraznost. Druga pomembna naravnanost v boju proti staranju je beg pred hedonizmom in zadovoljevanjem hipnih muh in želja. 

"Vsi bomo umrli. Nekateri se bojijo smrti. Nikoli se je ne smeš bati, kar smo se vsi rodili, da umremo." Walter Breuning

Umetnost v vseh oblikah je IKIGAJ, ki ima moč, da nas osrečuje in saje smisel življenju. Uživati v umetnosti ali jo ustvarjati ne zahteva denarja, je nekaj, kar je dostopno vsem ljudem. 

Za to, da ostanemo vedno dejavni, tudi ko nam ni treba delati, moramo imeti pred seboj IKIGAJ, cilj, ki nam vodi v življenju in nas žene, da ustvarjamo lepe in koristne reči za skupnost in zase. 

"Človeku je lahko odvzeto vse razen zadnja od človeških svoboščin: izbira, kako se bo spopadel z danimi okoliščinami, izbira lastne poti." Viktor Frankl

Za Frankla je duhovni konflikt naraven in koristen pojav za človeka, ker trpečega žene, da poišče zdravilo, s pomočjo ali z lastno močjo, in tako doseže večje zadovoljstvo v življenju, oziroma ga spodbudi, da sam poišče svojo pot. Kdor ima razlog za življenje, prenese skoraj vsak kako. 

Človek ne potrebuje mirnega življenja, temveč izzive, da razvije svoje sposobnosti in se bori. 

Eksistencialna praznina je značilna za sodobne družbe, v katerih človek namesto tistega, kar hoče, počne, kar počnejo in mu govorijo drugi. To praznino pogosto poskuša nadomestiti z ekonomsko močjo, telesnimi zadovoljstvi ali duhovno otopelostjo. Pripelje ga lahko tudi do samomora. 

Človek ne iznajde smisla življenja, temveč ga odkrije. Smisel življenja je lasten vsakemu človeku in se lahko z leti večkrat spremeni. Tako kot se zaradi naše previdnosti zgodi nekaj, česar se bojimo, pretirana pozornost do tistega, česar si želimo, pripelje do tega, da želenega ne dobimo. Humor lahko preseka začarani krog in nas osvobodi tesnobe. Človek lahko ravna plemenito ali zlobno. Od njegovih odločitev in ne okoliščin je odvisno, kakšno držo bo izbral. 

Vsi smo že doživeli, kako se je naše dojemanje časa razblinilo, ko smo se zatopili v dejavnost, v kateri uživamo. To je stanje toka - užitek, veselje, ustvarjalnost in proces, v katerem smo popolnoma zatopljeni v življenje. Zato moramo posvetiti več časa dejavnostim, ki nas veselijo, namesto da se zamotimo z dejavnostmi, ki omogočijo takojšen užitek, kot so na primer prenajedanje, jemanje mamil in pitje alkohola. 

Biti v toku je tisto stanje, v katero človek stopi, ko se zatopi v neko dejavnost in mu ni mar za nič drugega. Že samo doživetje je tako prijetno, da človek dejavnost opravlja, tudi če mora za to žrtvovati druge stvari v življenju. 

Plehke naloge vodijo v apatiji in dolgočasju. Če se lotimo pretežke naloge, jo bomo najverjetneje hitro opustili, ker se bomo počutiti nemočne. Idealno je najti srednjo pot, nekaj, kar je v skladu z našimi sposobnostmi, vendar nekoliko zahtevnejše, da nam bo v izziv. Takšni vrsti dejavnosti bomo želeli slediti do konca in bomo uživali v občutku, da smo prekosili same sebe. 

Imeti jasne cilje je pomembno, da stopimo v tok, ko pa smo v njem, jih moramo znati pustiti ob strani. Ko začnemo potovanje, mora biti cilj jasen, vendar nas ne sme obsedati. 

Pogosto mislimo, da bomo prihranili čas, če združimo več opravil hkrati, vendar znanstveni dokazi kažejo drugače. Da se posvetimo zgolj eni dejavnosti, je mogoče najpomembnejši pogoj za to, da stopimo v tok. 

Znanstveno dokazano je, da z menjavanjem opravil izgubljamo čas, več je napak, pa tudi podatke si slabše zapomnimo. Druge raziskave kažejo, da opravljanje več nalog hkrati zmanjša učinkovitost za vsaj 60 odstotkov in da se inteligenčni količnik tedaj zmanjša za več kot deset točk. 

Japonci znajo naravo povezati s tehnologijo; ne gre za človeka proti naravi, temveč sta povezana. 

Sposobnost uživanja v toku ne velja le za Japonce, tudi umetniki in znanstveniki od drugod po svetu imajo močne, izrazite IKIGAJE. Zato se v resnici nikoli ne upokojijo. Vse do smrti delajo tisto, kar imajo radi. 

Številni tovrstni umetniki lahko delujejo vtis tečnobe ali samotarja, v resnici pa varujejo svoj čas sreče; včasih zavoljo tega tudi žrtvujejo druge vidike življenja. Umetniki vedo, kako pomembno je varovati svoj prostor, svoje okolje ,kako pomembno se je otresti vseh motenj, da so lahko v toku s svojim IKIGAJEM. 

Skrivnost dolgoživosti? "Nobene skrivnosti ni. Zvijača je v tem, da preprosto živiš."

Ključne točke življenjskega sloga v Ogimiju (kjer ljudje dosegajo najvišje starosti): 

  • Vsi sogovorniki imajo vrtiček in večina izmed njih ima svoje nasade čaja, manga ...
  • Vsi pripadajo kateri od zvez sosedov, v kateri se počutijo ljubljeni in čutijo pripadnost kot v družini.
  • Veliko proslavljajo, tudi male stvari. Glasba, petje in ples so bistven del njihovega vsakdana. 
  • Vsi imajo pomembno nalogo ali celo več nalog. Vsak ima svoj IKIGAJ, vendar tega ne jemljejo preresno. To, kar počnejo, jih sprošča in veseli. 
  • Ponosni so na svojo tradicijo in kulturo. 
  • Vse, tudi na videz nepomembne reči, opravljajo strastno. 
  • V srcu domačinov je globoko zasidran 'duh sodelovanja'. 
  • Vedno so zaposleni, vendar z različnimi opravili, med katerimi se lahko tudi sproščajo. 

Ena od lastnosti, ki je skupaa vsem z jasno opredeljenim IKIGAJEM, je ta, da vztrajajo pri svoji strasti ne glede na vse. Ko je vse v življenju narobe, ko so povsod samo ovire, se nikoli ne predajo. Še naprej se borijo, naj se zgodi karkoli. 

Budizem in stoicizem nam opominjata, da imamo nadzor le nad sedanjostjo. Ne sme nas skrbeti preteklost ali prihodnost, ceniti moramo stvari, kot so v tem trenutku, zdaj. Zavedati se moramo, da bo vse, kar imamo, in vsi, ki jih imamo radi, nekoč izginili. Na to moramo misliti, vendar brez pesimizma. Zavedanje, da so stvari nestalne, nas ne sme žalostiti, temveč nas spodbuja, da imamo radi sedanjost in vse, ki nas obkrožajo. 

Začasnost, kratkotrajnost in nestalno sveta so osrednja tema budizma. Če imamo to vedno pred očmi, ne trpimo pretirano, če kaj ali koga izgubimo. 

Le tisto, kar je nepopolno, minljivo in nedokončano, poseduje resnično lepoto in je podobno naravi. 

Ključno je, da se sprijaznimo, da nekaterih stvari ne moremo imeti pod nadzorom, recimo minevanja časa in minljive narave tega, kar nas obdaja. 

Ko dajemo svoj IKIGAJ, mu moramo slediti in ga vsak dan hraniti, da damo življenju smisel. 

Deset zakonov IKIGAJA: 

  • Vedno ostanite dejavni, nikoli se ne upokojite. Kdor opusti tisto, kar ima rad in zna delati, izgubi smisel življenja. Zato je pomembno, da tudi ko nehamo 'uradno' delati, še vedno opravljamo tisto, kar se nam zdi dragoceno, urimo se, napredujemo, prinašamo lepoto ali korist drugim in oblikujemo svoj mali svet. 
  • Ne hitite. Hitenje je obratno sorazmerno s kakovostjo življenja. 
  • Ne najejte se do sitega. 
  • Obdajte se z dobrimi prijatelji. 
  • Do naslednjega rojstnega dneva poskrbite za formo. 
  • Smejte se. 
  • Povežite se z naravo. 
  • Bodite hvaležni. 
  • Živite za ta trenutek. 
  • Sledite svojemu IKIGAJU. V sebi nosimo strast, edinstven dar, ki daje smisel našemu življenju in nas spodbuja, da dajemo najboljše od sebe. Če ga še nismo našli, je naša naslednja naloga, da ga najdemo. 

Iz knjige IKIGAJ, japonska umetnost življenja, Hector Garcia (Kirai) in Francesc Miralles