Sedim na odru Univerze v Koloradu – Boulder, na mednarodni konferenci World Affairs, in čakam še dva sogovornika. Storytelling. To je tematika, ki nam je bila dodeljena, in to je tematika, k kateri so pripeli moje ime. Pripovedovanje zgodb … Ameriške univerze imajo kar predmet z naslovom Storytelling, torej verjetno obstajajo nekakšna pravila, ki se jih je moč naučiti. Ne vem teorije, ne poznam pravil, ne vem niti, kaj se učijo pri tem predmetu.
Dvorana se polni ljudi, moderator se pridruži na odru in napove začetek tega pogovora. Pred menoj je nagrajena filmska ustvarjalka, govori, a mi jo preglasijo moje lastne misli – kaj povedati o pripovedovanju zgodb …
Če ne poznam teorije, je edino, kar mi ostane – praktična izkušnja.
Ste za to, da praktično preizkusimo ali imajo zgodbe res tako moč?
Bodite pozorni na to, kaj se dogaja v vaših mislih in občutjih, medtem ko bereta spodnja dva zapisa. Govora bo o isti tematiki, le da bo razloženo na dva različna načina. Ste za?
Dajmo.
Zapis 1:
Vsako 9. dekle in vsak 53. deček, mlajši od 18 let, doživi spolno zlorabo ali napad s strani odrasle osebe. 82 % vseh žrtev, mlajših od 18 let, je ženskega spola. Otrok, ki je žrtev dolgotrajne spolne zlorabe, običajno razvije nizko samospoštovanje, občutek nevrednosti in nenormalen ali izkrivljen pogled na spolnost. Med pogostimi posledicami so tudi odvisnosti (alkohol, droge, bulimija, anoreksija, samopoškodovanje …). Otrok lahko postane zaprt vase in nezaupljiv do odraslih, lahko pa tudi samomorilen.
No, kakšne so bile vaše misli in kakšni občutki ob tem?
Verjetno ste pomislili: »Ojej, to pa res ni fajn,« in ob tem odkimali z glavo. In to je to. Če vas zdajle vprašam po omenjenih številkah, ste jih verjetno že pozabili. Tako je to z dejstvi in številkami – hitro jih pozabimo, poleg tega pa v nas ne vzbujajo močnih čustev in občutij.
Zapis 2:
Sedaj poskusimo drugače. Ista tematika, povedana v zgodbi. V resnični zgodbi.
Ne morem živeti v svojem telesu. Najraje bi ga raztrgala, porezala, uničila, karkoli, samo da bi lahko odšla od tu. Ni moje. Pripada tistemu, ki ga je vzel. Prvič se je zgodilo, ko sem bila stara komaj štiri leta ... Vsaj to je prvič, da se spomnim tistega grozovitega dne … in sedem let, kar pomnim zadnjega takega dogodka. Še povsem majhno nedolžno dekletce … Vsa ta leta mi je delal ... Sploh ne morem povedati, ker me je sram, ker se gnusim sama sebi, ker se počutim krivo in umazano. Vedno se sramujem tega dela sebe. O, Bog, kako se ga sramujem. Fuj! Občutek imam, kot da je vse moje telo prepojeno z njegovim vonjem, s tistimi občutki, s katerimi ne morem in nočem živeti.
Komu bom sploh všeč - umazana, poškodovana, uničena? Kot ženska sem vredna - nič. Zakaj potem sploh živim? Iz dneva v dan se trudim, da se ne bi preveč porezala. Ta sila uničevanja telesa je tako močna, da se ji težko uprem. Iz dneva v dan se borim, da bi lahko koga spustila blizu, da se me dotakne, ne da bi ob tem najraje kričala. Iz dneva v dan se borim, da bi začutila, da sem nekaj vredna, vsaj malo, da sploh živim. Težko je živeti s podobo zgube v ogledalu. Dala bi vse na svetu, da bi lahko zamenjala to telo. V nasprotnem primeru raje sploh ne živim …
Naj gre ven! Naj gre ven ves trud, vse bolečine in neznosnost bivanja s temi spomini vsa ta leta. Naj gre ven ta nezmožnost bivanja v lastnem telesu, ki bi ga rada uničila! Naj gre ven ves strah! Strah pred svetom, strah pred prihodnostjo, ki si je ne želim doživeti, če bom stalno prepojena s temi občutki. Naj gre ven, karkoli že je tako trdno zasidrano v meni. Samo naj gre, prosim, ven …
…
Isto dekle je po 20 letih borb, s stotinami zdravnikov in psihologov, z dolgimi meditacijami in duhovnimi zdravilci ... storila korak, ki ji je popolnoma spremenil življenje.
...
Vas zanima, kaj je to bilo?
Seveda vas zanima! Prav to je moč ZGODB – zanima nas več! Želimo vedeti, kako se nadaljuje, kako se konča.
Ste bili pozorni na svoje občutke in misli ob branju? Ob branju zgodbe ste jo lahko začutili, se z njo poistovetili ali jo vsaj poskušali razumeti. To je moč ZGODBE.
To dekle je kasneje napisalo knjigo >> o njeni poti, kako je premagala največjo travmo iz otroštva. Pisanje je bilo del njenega zdravljenja, del korenitega preloma, ko je lahko sprostila vse to notranje trpljenje.
Od izdaje knjige vsak teden dobi vsaj eno elektronsko sporočilo bralca, ki ji pove, kako se ga je knjiga dotaknila in mu na nek način spremenila življenje. Z zapisom svoje ZGODBE je nekako dala »dovoljenje« ali spodbudo tistim, ki nemo trpijo v lastnih notranjih bolečinah, da – spregovorijo. S svojo ZGODBO je dala marsikomu inspiracijo, da ne obupa. Da hodi in hodi in hodi, ker … življenje je lepo. S svojo ZGODBO sporoča - ne glede na to, s čim ste se soočili v življenju, ne glede na to, kaj se vam je zgodilo v preteklosti - ne obupajte. Vedno obstaja način, kako premagati bremena in travme, ki jih imate, da zaživite čudovito življenje.
Zapis 1 je povzet po knjigi, ki naj bi pomagala žrtvam spolnih zlorab. Iz prve roke lahko povem – ne pomaga. Zapis 2 je povzet po knjigi, ki prvotno ni bila napisala z namenom pomoči tistim, ki se borijo s posledicami travm iz otroštva. Pa vendar pomaga, pa vendar premika. Ker je zapisana v ZGODBI. V resnični zgodbi.
ZGODBA je tista, ki ljudi premakne, je tista, ob čemer se lahko nekdo zjoče ali nasmeje, ga gane ali inspirira. Pozabili boste številke in dejstva, nikoli pa ne boste pozabili občutkov, ki ste jih doživljanju ob branju zgodb.
To je moč pripovedovanja zgodb.
Udeleženci dogodka Storytelling na Univerzi v Koloradu - Boulder so bili ... ne vem. Dokaj tiho, a hip za tem polni vprašanj, ki so se zavlekla krepko čez dogovorjeno uro. To je dober znak, a ne?
