Iz sivine v barvito življenje

Opazujem podjetnike in se večkrat sprašujem - zakaj se še vedno tako trudijo? A jim je res treba tega? Imajo dovolj denarja, mnogo uspehov in stalnih sprememb. Kaj je torej tisto, da jih žene dalje, preko novih neprespanih noči, stresa in neznanega? Kaj je tisto, da tako povleče v delovanje, da se popolnoma predajo svoji viziji, želji, cilju? In zakaj ostale ne?

"Veš Petra, prelepo nam je. Ljudje se hitro razvadimo. Cona udobja je zanimiva reč. Kakor se čudno sliši, nam gre predobro. Ljudje se hitro navadimo lepega življenja. Ko pride večina ljudi do neke željene visoke plače, jih bolj zanima, kako bodo imeli več prostega časa, manj bremen … Zakaj bi se ukvarjali s tem, da se predajo svojemu delu, ustvarjanju, da se potrudijo, če je treba od jutra do večera in še noči, da osvojimo nek nov projekt? Saj nam v resnici ni treba.”

“Zakaj je pa tebi potem to tako pomembno? Zakaj se pa ti s tem ne zadovoljiš?”

“Kaj pa vem ... Saj včasih bi bilo lažje, da bi se … "

Minilo je nekaj časa v najini tišini, vsak v svojih mislih. Dogovorjena sva sicer bila, da v mirni hotelski kavarni v Ljubljani urejava knjigo. Še mnogo dela je, da jo dokončava, midva pa oba v stiski s časom. 

“Veš, kako bi lahko lepo živel … Ob treh bi hodil domov, bil z družino, tu in tam šel na kakšno predstavo, na potovanje, smučal in hodil po hribih … Res mi ne bi bilo hudega,” je glasno povedal svoje misli.

“Ampak?” Nisem dobila takoj odgovora.

"Pridi, greva."

"Kam?"

"Ni pomembno. Greva."

In sva šla. Na morje. Prav, greva pa na morje pisat knjigo. Saj je po svoje res vseeno ali jo tu, sredi betona Ljubljane, ali pa ob vonju morja.

Ustavila sva se pred hotelom Bernardin. Stopila sem za njim, ven, na teraso enega najlepših hotelov v Portorožu. Morje se je lesketalo v soju polne lune, luči Portoroža ustvarjalo mističnost pomladanskega večera. V zraku pa vonj po morju, po nežnem vetru. “Oh, kako je lepo!”

“Vidiš, lahko bi ostala v Ljubljani. Bilo bi bolj normalno, enostavno, pričakovano. Nič nama ne bi manjkalo. Prav tako bi lahko ustvarjala knjigo, se pogovarjala. Vse. Ampak glej - ne bi bilo enako.”

“Res je, ne bi bilo tako lepo.”

“Saj, kaj si pa v življenju na koncu najbolj zapomniš?”

“Uf, to si pa našel umetnico zdaj. 🙂 Kaj si najbolj zapomniš? Trenutke, ko si se jokal, ko si se neustavljivo nasmejal, ko si bil ganjen in presenečen. Zaletavosti, ob katerih te je bilo strah. Preizkušnje vzdržljivosti, kjer si dvigal svoje meje. Norosti, ob katerih so se ti šibila kolena in ti je žarelo srce. Preizkušnje moči, ob katerih se je čelo potilo in so se roke tresle. Neustavljiv smeh, ki je povzročal bolečine v trebuhu in solze v očeh. Ljubezen, ob kateri si postal nespameten in neroden. Izgube, ki so za vedno pustile praznino, in globok izdih ob misli nanje. Lepote, ki so ti vzele dih in ustavile čas. Nove izkušnje, ki so terjale popolno zbranost in prisotnost trenutka. Izzive, katerih stalni spremljevalec je bil dvom in hkrati pogum. Kar je bolelo in kar je ogrelo srce. Kar ti je dalo vedeti, da živiš …”

Ja, vse to, kar ni v sivini. Kar ti daje močne občutke. To si zapomniš za vedno. Evo, da greš na morje pisat knjigo, ne v istem lokalu nekje v Ljubljani. Podobno je v življenju - lahko bi samo delal nekaj povprečnega iz dneva v dan. Saj mi ne bi bilo hudega. Ampak … To ni to … O sebi sem se naučil, da je moja cona udobja, ko nisem v coni udobja. Če se stvari ustalijo, umirijo, če tečejo po tirnicah, jih moram enostavno spremeniti, najti izzive, zopet živeti polno življenje.

Če vidim lepo, težko osvojljivo goro, jo pač želim preplezati. Ti ne?"

Tu me je pa dobil. Seveda si jo želim! Na vrhu, prav na vrhu te gore te prevevajo občutki, ki jih je težko opisati. Ko pogledaš nazaj, se sicer spomniš težkih korakov, oteženega dihanja, znojenja in bolečin, trenutkov obupavanja a tudi malenkosti spodbude na poti ... A ne glede na vse, na koncu rečeš - bilo je vredno! Bilo bi mi žal, če ne bi niti poizkusila. 

S pogledom na večerno lesketanje morja sva si mrmrala pesem My way ... 

Camino

 

2019-04-11T07:39:53+00:00

Vesela bom komentarjev!

Neuspehi uspešnih
Brezplačna E-knjiga - česa se lahko naučimo iz neuspehov (tudi drugih).

close-link
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

close-link