Povzetek knjige: Iza in samorog; v 7 letih do milijardne prodaje; Pot poslanstva Sama in Ize Sie Login
Avtor: Dani Polajnar
Kadar je bil Samo usmerjen k cilju, ni njegovemu očesu ušla nobena podrobnost. Ko je vse koščke zložil skupaj, je največkrat sestavil nekaj povsem novega in unikatnega. Njegove misli so ubirale poti, na kakršne niso drugi niti pomislili. Ob tem je bil obdarjen z redko lastnostjo popolne prepričanosti vase in v svoje projekte.
Za vsak uspeh se moraš nagraditi. Z majhnim ali velikim darilom, samo da ti res nekaj pomeni.
Nekaj bo treba storiti, drugače se lahko zgodi, da bomo še v svojem življenju dočakali konec človeštva, kot ga poznamo danes. Iskreno si želim, da bi se stvari premaknile na bolje. To čutim kot svoje osebno poslanstvo.
Stari rek pravi, da so težave kot sonce. Če pogledaš vanj, ne vidiš nič, ker te zaslepi. Če pa skloniš glavo in greš naprej, ti razsvetli celo pot.
Nobene velike stvari na svetu ni naredil en sam človek - vedno je imel za sabo dobro ekipo.
Zaupanje se zgradi tako, da smo drug do drugega iskreni, da si povemo svoje prednosti in slabosti, da prosimo za pomoč, ko jo potrebujemo. Za to pa je potreben pogum. Če se odpremo in sodelavcem razkrijemo svoje šibke točke, s tem tvegamo, da nas bo kdo pičil točno tja, kjer nas najbolj boli. V mehko tkivo, ki ga skrbno varujmo s svojimi oklepi. Zato si moramo zaupati, da se to ne bo zgodilo. In za dober tim je nujno, da vsi naši oklepi padejo. Čim prej, tem bolje.
Moramo biti hitri, a ne prehitri. Če želimo priti zelo visoko, moramo iti najprej zelo globoko.
Vsi iščemo racionalno potrditev, da gremo v pravo smer. A včasih potrditve ne moremo dobiti. Neznane poti pač še niso začrtane na zemljevidu.
Dober, povezan in predan tim je osnova za vse ...
"Če Samo reče, da je mogoče, potem je že mogoče." Samo navzven ni nikoli pokazal niti kančka dvoma. Njegov fokus, predanost in strast so bili neverjetno nalezljivi. In ekipa mu je rade volje sledila.
"Vedno po robu." Dobro se je zavedala, da bodo lahko uspeli le, če bodo drugačni. Pa četudi to včasih pomeni kapljo čez rob.
Vrednote določajo korporativno kulturo in so najpomembnejše lepilo med sodelavci. Če hočemo zares uspeti, moramo imeti močno kulturo.
Če bomo vzdrževali nekaj, kar nima potenciala eksponentne rasti, bomo sami sebi največja ovira. Delati moramo le na tistih produktih, ki imajo velik potencial.
Če brezpogojno zaupamo in nam našega zaupanja ne rušijo zavestne ali podzavestne blokade, smo vsi ljudje sposobni kreirati, kar nam poželi srce in kar je našemu umu zamisljivo. Manifestiramo lahko torej kar koli, kar smo si sposobni zamisliti.
Denar pri njih sploh ni končni cilj in smisel vsega, kar počnejo. Zanje je samo sredstvo, da pridejo do tistega, kar v resnici želijo.
Če deluješ iz občutka strahu, pri manifestaciji nikakor ne pomaga. Dvomi lahko blokirajo zadane cilje.
Kadar je bil Samo zatopljen v svoje delo, je bilo videti, kot da je za njegovim monitorjem še neki tridimenzionalni prostor, po katerem je znal navigirati le on. Če povprečen človek gleda v monitor in prebira informacije, se je Izi zdelo, da Samo za tem vidi še serijo drugih nevidnih algoritmov. Kot bi gledal skozi Matrico, skušal dešifrirati njeno vsebino ter sestaviti enke in ničle v neko novo, drugačno strukturo. V času popolne osredotočenosti so bili Samo, računalnik in svetovni splet ena sama neskončna, nedefinirana in nerazumljiva celota. Sodelavci, predvsem pa Iza, so ga že večkrat videli v podobnem zamaknjenem stanju, vendar se je tokrat vse skupaj še stopnjevalo. Vsi so vedeli, da zdaj potrebuje svoj čas. Zato so ga večinoma pustili pri miru in ga zmotili le, če je bilo kaj res nujnega.
Work hard, play hard.
Pisarniško opremo so postavili po feng šuiju, starodavnem kitajskem sistemu urejanja prostorov. Namen feng šuija je povečati pretok energije. Vsaj enkrat na mesec vse prostore podjetja tudi energijsko prečistijo. Hrano imajo vegansko.
Have fun je ena naših ključnih korporativnih vrednot. Brez zabave je vse dolgočasno. Če se dolgočasiš, si težko ustvarjalen.
Vrednote: Work as a team. Have fun. Own your shit.
Verjamem, da smo vsi odgovorni za potek svojih lastnih življenj in za vse, kar se nam v življenju dogaja. Nihče drug ne ustvarja tega, kar se nam dogaja. Režiserji svojih življenj in hkrati glavni igralci v njih smo mi sami. Kot si ga bomo zastavili, tako bo tudi teklo. In za to smo odgovorni sami. Sami sebi in s tem drugim okoli nas.
Ljudje smo navajeni tarnati in razloge za to, kar se nam dogaja v življenju, iskati v svoji okolici. Večina ljudi za slabe stvari, ki se jim dogajajo, krivijo druge. To pa zato, ker je lažje najti razloge drugje kot v samem sebi. Ljudje se bojimo pogledati vase in kaj spremeniti navznoter. Če jamramo in iščemo razloge drugje, nam je precej lažje. Dobimo občutek, da preprosto ne moremo ničesar spremeniti, saj smo prepričani, da nismo krivi sami. Od tod potem ves stres, napetost, sovraštvo ... Če bi vsi razčistili najprej pri sebi, se večina konfliktov v svetu verjetno sploh ne bi zgodila. Da ne govorim o tem, kako to vpliva na osebno rast, uspeh, zadovoljstvo in celo srečo ljudi. Če smo zares odgovorni, bomo najprej pogledali vase, potem šele okoli sebe.
Naše vrednote so prisotne v čisto vseh porah organizacije. Ne samo to, da so polepljene po stenah in da visijo na internetni strani podjetja. Opazne morajo biti prav vsak trenutek v korporativnem življenju organizacije. Od tega, kako se ljudje pozdravljajo na hodniku, do odnosov s strankami in partnerji. Izpostavljene morajo biti na vseh korporativnih dogodkih, vnesene v delovne procese, nagrajevanje ...
Hire and fire based on values.
Ena ključnih napak direktorjev podjetij je, da ne živijo vrednot, ki so jih sami zastavili. Ne vem, kako lahko pričakujejo določeno obnašanje in sledenje vrednotam od svojih zaposlenih, če še sami ne verjamejo vanje in jih ne živijo.
Osnova dobre korporativne kulture je v tem, da so najprej določene res prave vrednote, ki jih vodstvo zagovarja ne glede na vse, kaj se s podjetjem dogaja.
Če hočeš postati in ostati viralen, moraš ves čas hoditi po robu.
Kmalu smo se naučili, da pravega recepta za viralnost ni in ga ne pozna nihče. Ugotovili pa smo, da obstaja za naš segment en osnovni pogoj - aplikacije morajo biti lepe in oblikovane skladno.
Kadar poslušaš izključno želje uporabnikov in produkt prilagodiš željam večine, ne dobiš dobrega novega produkta, pač pa v najboljšem primeru povprečnega.
Že v prvem letu po objavi Talking Toma smo imeli skoraj pet milijonov dolarjev dobička. Če pa pogledamo od blizu, stvari niso bile tako preproste. Po eni strani smo morali zaradi križne promocije izdajati aplikacije s svetlobno hitrostjo. Ob tem smo reševali zelo velike tehnične izzive, saj smo postavljali nekaj povsem novega. Vsaka aplikacija je bila po svoje posebna in inovativna. Dela je bilo ogromno. Fantje so večkrat delali so jutra ali kar prespali v pisarni, da smo lahko ujeli načrtovane roke. In to cele mesece, brez premora. Po drugi strani pa smo se ukvarjali tudi z netehničnimi in nepričakovanimi izzivi ...
Bili smo agilni kot amebe. Nepredvidljivim okoliščinam smo se prilagajali kot voda, ki se prilagodi posodi.
Službo smo imeli tako rekoč štiriindvajset ur na dan. Po mojem smo te aplikacije še sanjali. Ni bilo lahko. Pa smo kljub vsemu gnali naprej.
Čeprav smo imeli takrat na mizi več ponudb ameriških investitorjev, se nismo odločili za nobenega. Investitorji se namreč lahko vmešajo v vodenje podjetja s svojimi vrednotami, kar za nas ni bilo sprejemljivo.
Svetovalec svetuje, a na koncu ne nosi odgovornosti za odločitve. Na koncu se mora pač odločiti ustanovitelj. Dobri svetovalci se tudi čustveno ne vpletajo v končne odločitve. Svetujejo po svojih najboljših močeh in na koncu ne smejo biti užaljeni, če njihov nasvet ni sprejet.
Velikokrat si po nepotrebnem, ker nimamo pravih informacij, o ljudeh ustvarimo popolnoma napačno sliko, ki nam lahko povzroča odvečne strahove in vodi v nesoglasja.
Zakaj s Samom zagovarjava brezmesno hrano? Gre predvsem za našo prihodnost. Za prihodnost sveta. Ljudje na leto zakoljemo približno petdeset milijard živali, za njihovo vzrejo pa uporabljamo skoraj tretjino celotne Zemljine površine. In z masovno industrijsko rejo teh živali močno onesnažujemo okolje. Mesna industrija po zadnjih podatkih proizvede od dvajset do petdeset odstotkov vseh toplogrednih izpustov na Zemlji. Največ od vseh različnih onesnaževalcev. In za proizvodnjo enega kilograma govedine, ne primer, potrebujemo približno petindvajset kilogramov žita in petnajst tisoč litrov vode. Če bi to namenili za prehrano ljudem, verjetno noben prebivalec našega planeta ne bi bil lačen.
Tudi podjetje Outfit7 je bilo ustanovljeno zato, da z zasluženim denarjem podpreva okoljevarstvene projekte, predvsem na področju zdrave in trajnostno naravnane prehrane.
Ja, sva kar dober par. Imava zelo komplementarne veščine in isto vizijo, zato se lahko tako dobro podpirava. Sva kot jin in jang. Črno in belo. Skupaj naju držita ljubezen in najino poslanstvo. Vsak je torej svoj, a skupaj sva eno.
Po kitajski filozofiji jin in jang predstavljata navidezno nezdružljive sile, ki se medsebojno dopolnjujejo in oplajajo. Enako velja tudi za žensko in moško energijo. Ena brez druge ne more pravilno delovati. Ne v poslu ne v drugih sferah življenja. In ne govorim samo o spolu. Vsak spol ima nekaj moške in nekaj ženske energije. In res je, da imajo v povprečju ženske več ženske energije in moški več moške. Odvisno od posameznika in njegovih lastnosti. Če poskusim razložiti s prispodobo, potem vidim moško energijo kot jadrnico, ki pluje v svoji smeri. Ozka usmerjenost, hitrost, racionalnost, ciljna naravnanost. Žensko energijo pa vidim kot morje, po kateri jadrnica pluje in jo to morje objema. Odprto, tekoče, čustveno, polno energije. Včasih tudi divje ... Eno brez drugega ne vodi nikamor. Jadrnica brez morja ne more naprej. Morje brez jadrnice je pa pač samo morje. In midva s Samom se tukaj popolnoma ujemava. Jadrnica in morje. Veter v jadra pa je najino poslanstvo.
Ne verjameva v idejo ravnotežja služba-življenje. Če gre res za ravnotežje, bi to lahko razumeli kot tehtnico. Če torej več delaš, manj živiš. Ali obratno: če več živiš, manj delaš. In to je za naju popoln nesmisel. Midva verjameva v življenjsko harmonijo. Eno se prepleta z drugim, vsekakor pa je vsak odgovoren, da harmonično izpolnjuje vse svoje življenjske vloge. Ko najdeš svoje poslanstvo, je to tvoje delo in življenje hkrati. Zato bi po mojem mnenju moral vsak najti svojo pravo pot. Samostojno ali v podjetju. Kar mu je bližje.
Imaš vse, kar potrebuješ, da bi bil srečen. Vse materialne stvari, ki si jih želiš, so samo konstrukt v tvoji glavi, ki te omejuje. Večina ljudi v zahodni kulturi razmišlja tako. Človek v resnici ne potrebuje veliko, da preživi. Vse drugo je balast, ki si ga na rame položimo sami. In ne razume me narobe. Denar ti seveda lahko omogoči bolj brezskrbno življenje. A do zadovoljitve osnovnih potreb lahko s trdim delom prideš dokaj hitro. Ko pridemo do neke osnovne stabilnosti, ki jo potrebujemo za normalno življenje, dodaten denar nima nobenega smisla. Razen če želimo z njim doseči kakšen višji cilj, ki presega nas same.
Služiti denar zaradi denarja samega oziroma biti bogat samo zato, ker nas v to sili naša kultura, nas gotovo ne bo osrečilo. Sreča je v nas, ne zunaj nas. Odvisna je samo od našega pogleda na svet. In če gledamo navzven, do notranjega zadovoljstva nikakor ne moremo priti. Pogledati moramo vase in se vprašati, kar si resnično želimo in kaj nas bo naredilo srečne. Sam denar nas pač ne pripelje do tega. Svoj pomen dobi šele takrat, ko ga potrebujemo za uresničevanje svojega poslanstva.
Podjetja se preveč časa posvečajo zgolj nujnim zadevam in neprestano samo gasijo požare. Pozabljajo pa na to, kar je res pomembno.
V tem je vsa umetnost. Kako stvari poenostaviti. Manj je več.
Za sledenje ciljem smo pripravljeni spremeniti vse - razen našega poslanstva, kulture in osnovnih zastavljenih ciljev. To ostaja nespremenjeno.
Po sedmih letih je bilo podjetje Outfit7 v največji fazi rasti. V investicijski banki je bilo ocenjeno na vrednost šeststo do osemsto milijonov dolarjev. Prodali so ga za milijardo dolarjev.
"Premalo ljudi verjame v svoje pravljice, zato se pač ne uresničijo. Midva sva v najino močno verjela - in poglej, rezultat je tu."
"Zdaj je prišel čas, da se premakneva naprej in začneva uresničevati svoje poslanstvo: zdrava hrana za vse ljudi."
Pomembno je, da se zavedamo, da je prispevek vsakega posameznika pomemben, čeprav ni enak, saj brez njegovega prispevka rezultat ne bi bil tak, kot je.
Iz knjige IZA in SAMOrog, pot poslanstva Sama in Ize Sie Login, avtor Dani Polajnar
