»Kaj je v resnici najnujnejše poznati v življenju, da smo lahko uspešni?
Najpomembnejše je spoznati sebe. Šele ko spoznamo, iz česa smo narejeni, kaj nas osrečuje in kaj motivira, šele takrat lahko začnemo zares živeti. ŽIVETI. Ne životariti, ne hoditi vsak dan v službo in se pritoževati, doma gledati televizijo ali po družbenih omrežjih iskati pomembne podatke, kaj je kdo imel za kosilo, temveč živeti globoko smiselno življenje. Življenje z veliko začetnico. Vsrkavati življenje s polnimi pljuči, delati stvari, ki nas resnično osrečujejo, preživljati čas z ljudmi, ki nas izpolnjujejo.
Temeljne vrednote življenja so povsem preproste, vsi jih globoko v sebi pravzaprav poznamo:
- Želimo, da bi bili drugi do nas dobri in prijazni, torej bodimo takšni tudi mi.
- Vsi si želimo poštenosti, torej bodimo pošteni.
- Želimo si biti ljubljeni, torej ljubimo.
- Želimo si slišati smeha, torej bodimo dobre volje.
- Nihče si ne želi živeti v preteklosti, torej živimo za ta trenutek.
Pot spoznavanja ni preprosta, vodi čez dobre knjige in pogovore s prijatelji, ki pot poznajo. Ko najdeš sebe, ko v sebi definiraš svoje temeljne vrednote, po katerih želiš živeti, takrat dobiš krila, da ustvarjaš. Svet postane poln barv, z največjim zanimanjem začutiš ljudi okrog sebe, jim daš tisto, kar si želijo, in si tudi uspešen.
Ob hoji po tej poti se spremeni tudi definicija uspeha. Zelo malo ljudi poznam, ki jih osrečujeta denar in slava. Poznam kar nekaj premožnih ljudi, a nobenega, ki bi bil zaradi denarja srečen. Poznam pa veliko ljudi, ki mislijo, da jih bo denar osrečil. Ne poznajo sebe, ne vedo, kaj jih osrečuje, še bolj žalostno pa je, da si preprosto ne dovolijo biti srečni.
Ne čakajte niti dneva, čim prej se odpravite na pot iskanja sebe, osvobodite se predsodkov in spon, soočite se s strahovi, ki vas zavirajo, in naredite prvi korak. Drugi korak in vsi naslednji so veliko lažji, svet vam bo sam od sebe na pot pripeljal ljudi, ki mislijo podobno in bodo z vami hodili po tej poti.
Na pot povabite sopotnike, saj je dolga in je ni mogoče prehoditi v enem dnevu, ne tednu, ne mesecu in ne letu. Ne pričakujte čudežev. Danes, ko nam je vse na voljo v trenutku, je vse preveč lažnega upanja, da je to pot mogoče prehoditi v trenutku, da vse odgovore najdemo takoj. Bližnjic ni, v veliko tolažbo pa nam je lahko, da je pot lepa. Cilja ni, pomembna je pot, na njej pa se moramo znati ustaviti in uživati lepoto trenutka.
Ko to dosežete, vse postane brezpredmetno. Sploh ni več pomembno, da po mnogih letih hoje še vedno presenečen najdeš kotičke svoje duše, za katere niti vedel nisi, da obstajajo. Sploh ni pomembno, kako uspešen si v očeh drugih, pomembna je iskra v očeh, ko objameš sopotnika na svoji poti."
dr. Jure Knez, v knjigi AKROBATI (Petra Škarja)>>
