Priznam, zavila sem z očmi, ko sem na mailu zagledala zapisana vprašanja, ki naj bi mi jih zastavili na televiziji.
"Kaj je za vas USPEH?"
A ni to že malo ... prežvečeno vprašanje?
Ampak ko sem se zares vprašala, pa niti nisem znala takoj odgovoriti. Ampak res, Petra, kaj je tebi danes, zdajle USPEH? Pozabi na klišejske odgovore, pozabi na prebrano v knjigah in slišano na seminarjih. Najdi svoj lasten odgovor - kaj tebi pomeni USPEH?
Na koncu se nisem spomnila nič kaj bolj izvirnega kot:
POSLOVNO: Da delaš to, kar res rad delaš, in imaš ob tem dovolj zaslužka, da lahko financiraš svojo neomajno ustvarjalnost.
OSEBNO: Da lahko vsak dan iz srca iskreno rečem sama sebi - ja, imam lepo življenje. Seveda imam padce in vzpone, smeh in solzice, a vseeno da lahko vsak dan rečem - zadovoljna sem s svojim življenjem.
Nadalje je pogovor prešel na vprašanja, zakaj Slovenci en drugemu ne privoščimo uspeha, zakaj šef tako težko pohvali zaposlenega, lažje ga graja, zakaj raje govorimo o slabih stvareh kot o dobrih ...
A zdi se mi bistveno, da najprej sami naredimo korek k temu, česar si želimo. Zakaj ne bi mi najprej pohvalili šefa? Ko na kavi obrekujejo znanca, lahko mi izpostavimo nekaj dobrega o njem. Ko se graja in pritožuje, lahko mi povemo kaj pozitivnega. Ko nas zaboli ob uspehu drugega, si lahko to priznamo, pa vseeno iskreno čestitamo in se morda naučimo kaj od njega. Ko znancu ne uspe, mu ponudimo roko. Ljudje to cenimo. Ne pozabimo. Obenem nas dobrota drugega navdahne, da smo tudi sami večkrat taki.
Kako že gre tista: "Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu." Neverjetno je, kako močno se svet odzove na to.
