kako napisati knjigo in kako jo izdatiKratek odgovor bi bil: Črko za črko, besedo za besedo ... 

Prav zares je tako, vendar ko se besede začno prelivati na papir, se mnogim na neki točki ustavi. Kaj pa sedaj? Kako dalje? Kako iz vseh mojih zmedenih zapisov in še več idej, ki v glavi tako dobro zvenijo, spraviti vse skupaj v smiselno in dobro knjigo?

Večkrat sem se izogibala odgovoru na to vprašanje, ker se mi zdi, da je prav v umetnosti največ prostora za to, da kot je vsaka oseba svojstvena, tako so svojstveni tudi pristopi do umetnosti, kar pisanje knjige je. 

Pa vendar v vseh teh letih, ko spremljam slovenske avtorje od prve besede do zadnje prodane knjige, opažam, da bi lahko strnila nekaj idej, morda celo nasvetov, kako napisati knjigo. Sami najbolj veste, na kateri točki ste se ustavili, da vaše knjige še ni na policah, tako boste tudi sami najbolje ocenili, kaj od zapisanega vam lahko pomaga. 

Kako napisati knjigo: FAZA 1 - ideja

To je trenutek, ko se ti porodi ideja in ti ob tem poskoči srce: "Kaj če bi napisal/-a knjigo?" In takoj za tem tihi, a znotraj tebe močni: "Ja!" Občutek, da si dobil najboljšo idejo na svetu. No, morda ne najboljšo, zagotovo pa dobro idejo. Tvoj korak postane poskok, tvoje nizanje besed se pohitri, utrip srca pa poveča, ko to svojo idejo o knjigi razlagaš najbližjim. Prežame te občutek zmagoslavja in hkrati neučakanost, saj bi to izjemno knjigo že takoj rad imel v rokah. 

Kako napisati knjigo: FAZA 2 - Razmišljanje o vsebini

Sedaj že veš, da boš napisal knjigo. Vsak dan se zalotiš, kako razmišljaš o njej - kaj vse bi notri zapisal? Kako bi začel, kako zaključil? Kdo bi naredil predgovor? Komu bi rekel za mnenje o knjigi? Kakšna bo naslovnica? Kaj vse bo zajemala vsebina in kako boš sestavil zgodbo? 

Vse to se zaenkrat sestavlja le v tvoji glavi. Telo pa še vedno polno elana, da zvečer komaj zaspiš. To navdušenje je smiselno izkoristiti, da se čimprej usedeš za mizo, odpreš računalnik in začneš ... 

Kako napisati knjigo: FAZA 3 - Prvi osnutki 

Na tej točki opažam, da bi lahko pisatelje razdelila v dve skupini. Na eni strani smo tisti, ki ustvarjamo okolje, da pridemo do momenta, ko se knjiga kar "zlije na papir". Nekdo bi temu rekel, da jo "skanalizira" (kar se mi zdi pretiran izraz), drugi bi rekel, da je ujel svoj momentum, tretji ... Ne vem, poimenuj, kakor želiš. A zagotovo se ti je že kdaj zgodilo, da padeš v nek poseben moment, ko izgubiš občutek za čas in se ti zdi, da si v nekem drugem prostoru in času ... Medtem ko lahkotno ustvarjaš, pišeš. Res je občutiti, kot da se vse te besede kar izlijejo iz tebe. Meni se to stalno dogaja - včasih pri prispevkih, včasih pri celotni knjigi. 

"Ustvarjaš okolje, da se to zgodi?" Ja. To mora vsakdo najti pri sebi. Jaz pridem v tako stanje, ko se dan, dva, tri sprehajam po gorah ali kadar grem v povsem drugo okolje (potovanja). 

So pa tudi taki, ki potrebujejo jasno strukturo, znotraj katere vnašajo vsebino. Takim bi pa rekla - smiselno je posvetiti malo več časa, da si jasno postaviš kazalo knjige. Jasno si razdelaš konstrukt, kaj bo knjiga vsebovala, kje bodo zgodbe, kaj sporočila. V bistvu si narediš zelo podrobno kazalo knjige (še posebej to velja za izobraževalne knjige oziroma knjige, ki imajo bolj "učbeniški stil"). 

Konkretno na primeru knjige, ki jo ravno urejam za eno od naših avtoric pri Založbi 5KA (konkretna tematika naj ostane še skrivnost): 

  • UVOD (v čem se bralec prepozna in "obljuba", da bo v knjigi dobil odgovore) - tu se mora odgovoriti na vprašanje bralca: "Kaj imam jaz od tega, če preberem to knjigo?"
  • RAZLAGA PROBLEMATIKE
    • opis, v katerem se bralec prepozna. 
    • kdo vse se srečuje s to problematiko (dati bralcu občutek, da ni edini, da ni sam)
    • iz kje ta problematika izvira
    • kako se kaže v človeku v zunanjem svetu
    • kako se kaže v človekovih občutkih
    • vplivi na zdravje, odnose
    • kam to vodi v prihodnosti
  • REŠITVE
    • najprej si priznati problematiko
    • prvi koraki - komu, kako, kaj so pasti, kaj nasveti
    • reševanje nadalje
    • kako utrditi nova prepričanja
    • kdo ti pri tem lahko pomaga
  • KAJ TI TO PRINESE
    • kako drugačen je svet človeka, če to usvoji
    • praktični primeri v dokaz temu
  • ZAKLJUČEK
    • upanje, moč, inspiracija (ko bralec zapre knjigo, se mora počutiti dobro, pozitivno)

Znotraj vseh teh alinej si je avtorica zapisala, kaj bo povedala, katere zgodbe uporabila (kot bi delala oporne točke za predstavitev prezentacije). 

Prvi ali drugi način, vedno si je dobro na vidno mesto zapisati:

  • Kaj je rdeča nit tvoje knjige?
  • Kaj so ključna sporočila (največ 3 - več kot jih je, bolj vsaka zase izgublja moč)?
  • Katero "bolečino" ali željo nagovarja v bralcu?

To so ključna vprašanja, okoli katerih zgradi vsebino. 

Si? Greva dalje?

Brezplačen priročnik:  KAKO IZDATI KNJIGO … IN JO NAREDITI PREPOZNAVNO?
20-stranski E-priročnik, kjer sem zapisala postopek izdaje knjige, in, kar je še pomembnejše, na kaj bodi pozoren, da bo tudi čimbolj prepoznavna.

KLIKNITE ZA PRENOS
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

Zapri

Kako napisati knjigo

Kako napisati knjigo: FAZA 4 - vsebina (ta del je še "lušten")

Večina bo verjetno najprej postavila strukturo/kazalo. Potem pa poglavje za poglavjem notri vnašaj besedilo. Pridejo dnevi, ko pišeš lahkotno, kot bi ti nekdo brez postanka narekoval dan in noč. A pridejo tudi dnevi, ko si od truda že ves preznojen in izčrpan, a se besede kar ne zložijo prav. Še tisto, kar napišeš, je nekako neberljivo, nejasno ... Včasih je bolje zapreti računalnik in poskusiti naslednji dan znova. 

V knjigah se nekako začuti ali je avtor pisal z lahkotnostjo ali z muko. Pravijo, da: če ni solzic v pisatelju, ne bo solzic pri bralcu. Če ni lahkotnosti pri pisatelju, ne bo lahkotnosti pri bralcu. Če ni jasnosti v pisatelju, tudi ne bo jasnosti v bralcu. 

Večina avtorjev prve knjige naredi te tri napake: 

  • Jaz, jaz, jaz - preveč govorimo o sebi. Lepo je brati osebne zgodbe, saj nas prav te prežamejo s čustvi. Ampak je razlika v pisanju ali je avtor center vsega ali avtor misli na bralca. Zelo radi poudarjamo, da knjigo napišemo zase (seveda, tudi sama to rada rečem, ko držim svojo knjigo v rokah), vendar ni to 100 % resnica. Zgolj zase pišemo dnevnike. Ko pa te zapise daš na police knjigarn, pa pomeni, da si besedilo napisal za druge, za bralce. Zato se je pri pisanju knjige smiselno postaviti v vlogo bralca - ali to njemu kaj pomeni, njemu kaj pomaga? Če ne, raje briši. Torej (kar velikokrat zaznam v knjigah) - tridesetstranske razlage o tem, kako si si vse življenje želel izdati knjigo in sedaj jo končno pišeš, čeprav te je strah in te starši ne podpirajo, a vseeno se vsak dan vsedeš za računalnik in pišeš ... v tem ni nobene dodane vrednosti za bralca (razen če je knjiga o tem, kako napisati knjigo). 
  • V eno knjigo želimo zapisati vse, kar znamo. "Ampak saj je vse povezano," me je prepričevala Lara, ki je pisala o finančni pismenosti, hkrati o vzgoji otrok, nato še malo o duhovnosti in zdravi prehrani. Vse v eni knjigi. Ja, razumem, da je povezano, vendar ... Boljše knjige, ki bolj nagovarjajo bralca (in jih je tudi lažje tržiti - več o tem v nadaljevanju) so tiste, ki se osredotočijo na eno tematiko in tisto kvalitetno "obdelajo". Morda dve, nikakor pa ne deset njih. Na koncu pride zmeda vsega, da bralec niti ne ve, o čem točno knjiga govori. O vsem, a o ničemer. Postavi se na stran bralca. Recimo, da ima težave s posledicami spolnih zlorab. Katero knjigo bo raje prijel v roke - tisto, ki govori točno o posledicah spolnih zlorab in kako to rešiti, ali knjigo, ki govori nasplošno o osebni rasti in tudi delno zajame, kako se rešiti posledic raznih travm? Zagotovo prvo. Raje napiši tri knjige treh tematik kot da v eno stisneš vse. 
  • Pretirano jadranje stran od rdeče niti. Karkoli zapišeš, se vprašaj - ali to kaj pomeni za bralca? Če ne, zbriši. Primer: Če knjiga govori o finančni pismenosti in bralec torej želi urediti svoje finance (seveda, sicer ne bi bral te knjige), potem je povsem nepotrebna informacija, da pisatelj razlaga, kako je v tretjem razredu osnovne šole jokal ob strtem srcu, ker ga učiteljica ni pogledala, kot si je želel. Ok, pretiravam, ampak saj razumete ... 

Potem pa piši, piši, piši ... 

"Koliko vsebine je dovolj?" me velikokrat vprašajo. Poglej Malega Princa in na drugi strani Alamuta. Torej - kakor želiš. Za občutek - 50 napisanih strani v Wordu je približno 100 strani knjige. Približno ... 

Ne obremenjuj se preveč s količino zapisanega. Osredotoči se na sporočilnost - ali si povedal vse, da odgovoriš bralcu na vsa vprašanja? In na drugi strani - a si očistil ves nepotreben balast?

ZGODBE. Zgodbe ljudje radi beremo, zgodbe si zapomnimo. Zato bom vedno in povsod zagovarjala pomembnost zgodb. Četudi pišeš o neki tehnični temi, lahko vseeno notri vneseš zgodbe. Včasih pomislim na Indijance iz Gran Sabane v Venezueli - neverjetno, koliko znanj prenašajo iz roda v rod. Ampak vse zavito v zgodbe. Naši možgani so pač narejeni tako, da si zapomnimo bistveno več informacij, če so zavite v zgodbo.    

Si? Greva dalje?

Že poznaš naše seminarje KAKO NAPISATI KNJIGO?

Kako napisati knjigo?

Kako napisati knjigo: FAZA 5 - urejanje

Sedaj sva prišla do faze, ki je večini zoprna. Na žalost (ali na grozo) marsikdo kar preskoči to fazo in prvi zapis da naprej v tisk. Hm ... Ni tako enostavno no ... Dobre knjige se urejajo, dodelujejo, "čistijo" in polepšujejo dneve in mesece, nekatere tudi leta. 

Ja, ta del je manj umetniško delo. V tej fazi večina obupa. Zato - prebrodi jo in knjigo boš kmalu držal v rokah!

Kaj zajema urejanje: 

  • Knjiga mora imeti smiselno strukturo - jo ima? "Rep in glavo," pravimo. Če nima, popravi. 
  • Smiselno je, da vedno nagovarjaš v isti osebi. Primer: v 2. osebi množine: "VI si morate zapomniti ..." Ali pa izbereš: "MI si moramo zapomniti." Ali: "TI si moraš zapomniti." Kaj ti je ljubše? Naj bo enotno skozi vso knjigo. 
  • Bodi pozoren glede časov - mnogokrat avtor kar skače iz pisanja v sedanjosti v preteklost pa spet v sedanjost (tu mene največkrat odnaša) ... Čeravno se vse dogaja v preteklosti. 
  • Izbriši ves balast. Izbriši ponavljanja. Izbriši nepotrebne besede. Primer (dejansko iz knjige): "Če namreč dobro pomislim, se mi zdi, da bi tole lahko zapisala v knjigo, in sicer, da je človek lahko bogat in hkrati je lahko tudi srečen." Isto se pove z: "Človek je lahko bogat in srečen obenem."
  • Olepšaj povedi. Primer: "Bila je taka groba in resna in nismo smeli nič govoriti, ker je hotela, da samo ubogamo, mi smo trpeli in vse nas je bolelo in strah nas je bilo, ona pa ni tega nič poslušala, kot bi bila vojak." A ne bi bilo leše, če bi napisal samo: "Milost ji ni bila podana v zibelko." Ali: "Milosti ni bilo videti v njenih očeh." Recimo. 
  • Preveri vse zapisane informacije, pomene, vire citatov itd.
  • Odstrani ponavljanja iste sporočilnosti z različnimi stavki. Primer: "Za vse večne čase si bom zapomnil in nikoli ne bom pozabil, da ..." Nepotrebno je dvakrat povedati isto. Izberi "Za vse večne čase si bom zapomnil," ali "Nikoli ne bom pozabil." Saj isto poveš. 

Par trikov, kako povleči bralca v zgodbo in kako v njem vzbuditi čustva:

  • Ne govori, kako si se počutil. Opiši te občutke, da jih bo tudi sam začutil. Primer: Če nekdo napiše: "Srečen sem," bralec točno ve, kako se pisec počuti. Torej to VE, a ga ne ZAČUTI. Začutil bi ga, če bi se to čustvo opisalo: "Srce mi je poskočilo v prsih, ko sem s prešernim nasmehom in iskricami zadovoljstva v očeh lahkotno stopal po naši ulici …« in vsakdo ve, da si srečen.
  • Pri opisih upoštevaj, da smo nekateri bolj vizualni, drugi kinestetični, tretji avditivni. Torej opiši - kaj vidiš, kaj slišiš, kaj začutiš. "Vonj ravnokar skuhane kave me je predramil, ko sem počasi odpirala oči ob melodiji najzgodnejšega ptičjega petja (avditivni) in zagledala (vizualni) prve sončne žarke, ki so mi nežno božali lica (kinesteti)."
  • Ko želiš poudariti pomembnost nekega dogodka, skrajšaj stavke in zapiši podrobnosti. "Petek je bil. Oblačen in turoben. Ura je kazala 6.15. Vstopil je v prostor. Zazrla sem se v njegovo brazgotino ob desnem očesu. Pogledal me je. Ostro in napadalno. Treznil je s kotičkom ustnic, preden ..."
  • ... itd ...

Kako napisati knjigo: FAZA 6 - Knjiga je spisana - kaj pa sedaj?

Knjigo si spisal in uredil. Vsebina je že tako dobro urejena, da lahko rečeš: "To je to, s tem sem zadovoljen in lahko gre v tisk."

Vendar ne bo šlo še takoj v tisk. Najprej se je smiselno odločiti ali bi želel knjigo izdati v ZALOŽBI ali v SAMOZALOŽBI, saj so vsi nadaljnji tvoji koraki odvisni od te odločitve. 

No, da ne dolgovezim: več informacij o tem, KAKO IZDATI KNJIGO, dobiš na tej povezavi >>

kako napisati knjigo in kako jo izdati Petra Škarja
Kako napisati knjigo - Petra Skarja

Brezplačen priročnik:  KAKO IZDATI KNJIGO … IN JO NAREDITI PREPOZNAVNO?
20-stranski E-priročnik, kjer sem zapisala postopek izdaje knjige, in, kar je še pomembnejše, na kaj bodi pozoren, da bo tudi čimbolj prepoznavna.

KLIKNITE ZA PRENOS
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

Zapri