Včeraj smo imeli praznični podjetniški zajtrk v sklopu 500 podjetnic, kjer sta Urša in Zorica povabili g. Dušana Olaja in mene (vau, katera čast!! 🙂 ), da poveva kaj na temo "Kako poiskati nove priložnosti na trgu?". Tako sem dobila idejo o tem prispevku ...

dušan olaj in petra skarja

Kako poiskati nove priložnosti na trgu? Na kratko odgovor: Iščite jih. Stalno. 🙂

Cona udobja je nevarna stvar ... Ljudje stalno težimo po tej coni udobja in ko jo dosežemo, nas posrka vase in še preden se dobro zavedamo, spoznamo, kako zelo smo si škodovali s tem, da smo zapadli notri ...

Veste, ko smo ljudje v hudih situacijah, šele spoznamo, kako izjemne moči imamo. Znamo narediti bistveno več bistveno hitreje, kot smo si pred tem mislili. Ko pa začnemo dosegati rezultate, ko zajamemo tisti val, se hitro polenimo. Težko se tega zavedamo – mislimo, da ves čas delamo in delujemo, ampak resnica je taka, da smo zapadli v cono udobja, ne da bi se tega sploh dobro zavedali.

Zato se mi zdi zelo pomembno, da stalno, ampak res stalno iščemo nove priložnosti v poslu. Tudi takrat, ko nam gre dobro, ko si sicer želimo malo zaspati na lovorikah. Še posebej takrat.

Mlad uspešen podjetnik mi je rekel, da je uspešen zato, ker vsak dan deluje tako, kot da je podjetje tik pred propadom. Ker ve, da bi tolikšno podjetje hitro začelo stagnirati, če bi razmišljali, kako super jim gre ...

Rezultati prihajajo z zamikom ... Če ste danes zelo uspešni, ste verjetno na podlagi preteklega dela. Če želite biti jutri uspešni, morate danes delovati tako, da to dosežete. In ne takrat, ko rezultati že padajo ...

Zory in Urša (soorganizatorki dogodka 500 podjetnic) sta me izzvali, naj konkretno povem, kako jaz osebno mislim, da se najdejo nove priložnosti v poslu. Hm ... Čisto subjektivno razmišljanje, ki upam, da vam morda poda kakšno idejo:

  • Akcija, akcija, akcija. Več akcij ko naredite, večja je verjetnost, da se odpre nova priložnost na trgu za vas. Nekdo, ki doma čaka, da bo našel pravo priložnost in takrat šel v akcijo, jo ponavadi ne najde. Najdejo jo tisti, ki gredo najprej v akcijo, pa še v eno in še v eno in potem pride do priložnosti. Torej ne čakajte, da priložnosti pridejo do vas, sami se lotite iskanja. Aktivnost in ne pasivnost. V splošnem mislim, da smo preveč pasivni v delovanju, ker »ne želimo biti vsiljivi«. Je velika razlika med prodornostjo in vsiljivostjo ...
  • Ne spustite je iz rok. Ko se pokaže priložnost, jo hitro in trdno zagrabite. Prepričana sem, da vsak dan dobivamo nove priložnosti, a le redke zaznamo in še manj jih zagrabimo.
  • Glasno govorite o svojih željah. Opažam, da mnogo ljudi ne upa spregovoriti o svojih velikih vizijah. Ker jih je nekako strah soočiti se s temi ljudmi, če jim vizija slučajno ne uspe. Jih razumem, seveda, vsem nam je to težko. Ampak na drugi strani – če ne povemo glasno, kaj si želimo, se tudi ne morejo najti ljudje, ki nam pri tem lahko pomagajo. Skoraj pol leta sem glasno govorila, da bi rada osvojila hrvaški trg s knjigo, za to je slišalo več sto ljudi, preden je en sam od sebe pristopil do mene in mi ponudil priložnost, da preko njegovega podjetja osvojimo ta trg. In smo ga.
  • Poskusi čim bolj odpraviti svoje miselne omejitve. Vem, težko je. Zelo. Sploh v našem okolju. A ljudje, ki avtomatsko razmišljajo, kako osvojiti ves svet, to tudi nekako dosežejo. In ljudje, ki jim meja Slovenije predstavlja močno poslovno mejo, se tudi omejijo zgolj na Slovenijo. Ljudje, ki razmišljajo, kako preživeti s svojim produktom, so vedno na coni preživetja. In ljudje, ki razmišljajo, kako bi spremenili svet, ga na koncu tudi spremenijo ...

dusan olaj in petra skarja (2)

  • Ves svet nam je na dosegu roke. Zavedajmo se, da imamo čudovit strateški položaj za posel. Da smo eni rekdih narodov, kjer vsakdo govori vsaj dva tuja jezika. Imamo izjemne inovatorje, ogromno znanja, med mnogimi narodi po svetu smo visoko cenjeni ... Smo ravno prav majhni, da lahko idealno stestiramo svoje produkte v tem okolju in jih potem razširimo na ves svet. Slovenija je čudovita, mnogo zadev nam je olajšanih, ker tu živimo, zavedajmo se tega. Ni vse popolno, res je, daleč od tega, a če ne najdemo pozitivnih lastnosti in hvaležnosti v svojem okolju, bomo težko našli srečo in uspeh tu, kjer živimo ...
  • If you can dream it, you can do it. Česarkoli se lotimo, bomo poslušali nešteto komentarjev stila: "Ah, to je brezveze ... od tega se ne da zaslužiti ... tu je že preveč konkurence ... si še premlad /prestar ... nimaš pravih poznanstev ... nimaš dovolj denarja ... nisi iz pravega okolja ... kriza je ..." Vse to je nesmiseln balast, ki nam ga daje okolica, ne da bi se zavedala, koliko škode naredi za nas in zase. Ena od življenjskih resnic, v katero trdno verjamem je ta: "Resnično VSE je mogoče doseči, če si to močno želiš." Albert Einstein je rekel, da: »Vesolje nam ne bi posadilo sanj v naša srca, če nam ne bi dalo tudi moči, da te sanje uresničimo.« Kako zelo močna izjava ...
  • Kako to delujejo najuspešnejši vašega področja? Pri iskanju novih idej mi je dostikrat pomagalo, da sem pogledala, kako to počnejo najuspešnejši v svetu na tem področju. Nisem kopirala (ker tako smo vedno zgolj kopije, to si pa ne želimo, a ne?), so mi pa dali nekaj idej, drugačnih pogledov, mi pomagali pogledati 'out of the box'.
  • Sprašujte. Meni se je bilo zelo težko naučiti aktivno spraševati in poslušati sogovornika. Imam malo 'poklicne deformacije', da rada predavam. In mi je bilo težko ljudi spraševati s pristnim zanimanjem in jih aktivno poslušati, ne da bi sama kaj dodala. Ampak veste kaj – neverjetno veliko informacij in idej dobite, da ne govorim o konkretnih kontaktih in priložnostih, če sprašujete in aktivno poslušate ljudi. Vsakdo rad pove, kar ve, kar zna. Torej – samo povprašajte jih, kaj bi vam oni lahko svetovali, kakšne ideje bi vam dali. Izjemno veliko uporabnih informacij lahko dobite. Sami se hitro ujamemo v nek kalup razmišljanja in nam včasih zgolj eno mnenje neznanca, ki gleda s svojimi očmi na naš problem, popolnoma odpre pogled.

500 podjetnic petra skarja in dusan olaj

  • Povezujte, mrežite se. No, saj to pa delamo že v sklopu 500 podjetnic, a ne? 🙂
  • Vsak trenutek bodite 110% v tem, kar delate. Nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. Pred vsakim seminarjem se opomnim, da ne vem, kdo sedi tam notri in kakšno priložnost mi lahko ponudi. Zgodilo se mi je, da sem po nekaj seminarjih, kjer je bilo vsakič več kot 100 ljudi, prišla predavati na seminar, kjer je prišlo le 7 ljudi. Bila sem sicer vsa razočarana (prej bi namreč morala to predvideti in rešiti preden se je pokazal tako nizek obisk). a sem si rekla: "Ne vem, kdo sedi tam notri ... Seminar bom izpeljala prav tako, kot če bi me poslušalo 500 ljudi." Na koncu seminarja ni bilo sicer nič, naredila sem ga torej z minusom (!). Čez 2 dni dobim mail, kjer se mi javi zelo uspešen podjetnik in omeni, da ceni, da sem kljub takemu številu udeležencev super izpeljala seminar. Povabil me je kot predavateljico v njihov Klub mojstrov. To je bila moja 'vstopnica' v novo klientelo ljudi – od tistega trenutka dalje so me začeli na predavanja vabiti podjetniki, delodajalci, v njihova podjetja, Rotary klube in različna podjetniška srečanja.
  • Čim večkrat v dnevu bodite zavedni tega momenta tu in zdaj. Življenje nam stalno daje neke znake. Če znamo temu slediti, nas popelje do teh priložnosti in pravih ljudi. Se sliši malo mistično? Morda res, ampak verjamem, da življenje / vesolje tako deluje. Recimo – tole bo primer skrajnosti, a je dober za jasen prikaz: V enem obdobju sem celo šestkrat v štirih dneh slišala za Harmony program na Pašmanu. Nisem točno vedela, kaj je to, ampak bila sem prepričana, da nujno moram tja. Zakaj? Ne vem, ampak verjetno ni naključje, da prej nikoli nisem slišala o tem, potem pa kar šestkrat v nekaj dneh ... In prav tam sem spoznala osebo, ki mi je odprla poslovno pot v tujino. Vsakdo izmed nas ima vsak dan okoli sebe polno priložnosti. Vprašanje je le kdo jih ZAZNA in kdo jih tudi ZAGRABI in iz tega naredi uspeh.
  • Meni pomaga (ne rečem, da to pomaga vsem, smo si pač različni) da se stalno sprašujem: »Kaj me ta oseba lahko nauči? Kaj me ta situacija lahko nauči?« In stalno spremljam neke znake, ki ti jih kaže življenje, kateri znaki se ponavljajo.
  • Pazi – ko ti nekaj uspeva, bi vsakdo bil del te zgodbe. In ogromno ljudi pride z idejo o sodelovanju, med katerimi je 95% takih, ki bi zgolj vzeli, se 'priklopili' že postavljeni zgodbi in ne dejansko doprinesli neko dodano vrednost. Taki pač smo, kdo bi nam zameril ...  Verjetno se tu marsikdo ne bo strinjal, ampak sem pri sebi prepričana, da ni smiselno iti z vsakomur, ki omeni morebitno sodelovanje, na pijačo in poslušati, kakšne ideje ima ... Ker se tako lahko znajdeš na točki, ko cele dneve hodiš po pijačah, narejenega nič, vsakdo te vleče v svojo smer, sam pa postajaš vedno bolj zmeden, kaj sploh si in kaj bi ... Nekateri znajo tako navdušiti, da te čisto speljejo iz lastne poti. Zato mislim, da je pametno malo premisliti, s kom je smiselno iti na pijačo in poslušati, kakšno idejo sodelovanja ima, in s kom to pač ni smiselno ... Konec koncev je čas posameznika dragocen, kaj ne? 🙂
  • Bodi kreativen. Pristopaj do različih ljudi z različnimi pristopi, preko različnih kanalov ... Vsaj en bo zagotovo deloval, slej ali prej 🙂 Sploh pa – stalno 'brainstormaj' kaj bi še lahko ustvaril, naredil in potem išči poti, rešitve. In ne pozabi – VEDNO obstaja rešitev, karkoli že želite doseči, ne glede na to, kakšna ovira se vam pojavi na poti.
  • Najprej zagrabi, potem razmišljaj, kako boš to izpeljal. Kaj mislim s tem? Vam povem svoj primer: po enem izmed seminarjev pristopi do mene Dan Andersson, podjetnik iz Anglije. Ponudi mi možnost, da bi predavala za njihovo podjetje v Šanghaju. Verjemite mi, tisoč dvomov in strahov mi je takrat skočilo na plan. Ne znam predavati v angleščini, nisem še bila pred tolikšno publiko, nimam tematike, ki bi jo lahko ponudila za njih (moji seminarjih so bili takrat namreč popolnoma osredotočeni zgolj na slovenski prostor, našo miselnost), nimam financ, kako priti do Kitajske in bivati tam, nimam produkta, ki bi ga tam ponudila, nisem se še čutila sposobno predavati pred več tisoč ljudmi, je bil prevelik preskok zame, nimam ... uf, milijon strahov in dvomov je bilo. Če bi preveč razmišljala in se osredotočila na te strahove, ne bi šla predavat ... Ampak sem najprej zagrabila priložnost – ja, sem za – potem pa iskala rešitve na vse dvome in strahove. Vse se je lepo izteklo 🙂 Na koncu vedno se 🙂

Ste dobili kakšno idejo zase? Upam da! 🙂 Res je vsaka dejavnost malo drugačna, pa tudi ljudje smo si tako različni, da na koncu vsakdo najde svoj način, ki mu odgovarja in prinaša rezultate. Ampak, verjamem, da nas resnično vsakdo lahko česa nauči, če si to želimo in dovolimo ...

Veliko uspehov vam želim!

Vaša,

Petra Škarja

P.s.: S tem filmčkom sta mi Urša in Zorica zarosili učke ... Onidve že veste zakaj 🙂 🙂