Bi imeli knjigo, ki so jo cenzurirali na Kitajskem? Saj vem, tudi mene bi zanimala prav zato, ker je cenzurirana. Kaj neki notri piše takega ... 🙂  Evo to knjigo na tej povezavi >>

Pravijo, da vsebuje preveč močnih besed, nasvetov, izrazov. Da je preveč govora o političnih sistemih. In da preveč nagovarja ljudi k samostojnosti, SVOBODI. Hm, presodite sami 🙂

Sicer pa - sem ravno v Šanghaju, sredi čudovitega, kar sanjskega dogajanja. Nekaterim sem sicer obljubila, da poročam dogajanja preko Facebooka, a nisem pomislila na to, da imajo Google, Facebook, Youtube, Gmail ... tu zablokirane. Hecno, kako se v takem naprednem velemestu počutim "odrezana od sveta" ...

S klikom na ta modri gumb "Preberi več" na desni strani, se vam bo odprlo nadaljevanje tega prispevka ...

Sedim v hotelski sobi (mimogrede - hvala 100krat podjetju LEO Corporate, da mi je to omogočilo, in da me tako lepo po VIP-ovsko razvajajo :)), gledam skozi stekleno steno na mesto Šanghai, ki je polno zanimivih in izvirnih modernih stavb z lučkami, ogromno se gradi, vse je v dogajanju ... Tu je ura 23.50 (ne, še ne spim, ah ta časovna razlika ...) in gradbišča so "živa". Vse se še kar gradi, dela, ustvarja, ni počitka. Saj ne veš, kaj bi si mislil - da so tako pridni ali tako nori 😛

Kitajci so zanimivi. Meni še posebej, ker še nisem bila v teh predelih sveta (vedno sem bolj zahajala na zahod, z izjemo Šrilanke in Maldivov). Imajo določene meni nerazumljive navade. Recimo - ko je čas za hrano v samopostrežni restavraciji, se usujejo naenkrat, se zrinejo in ne poznajo olike, kakršno poznamo mi. In to so precej premožni ljudje, torej ne taki, ki bi bili prvič v hotelu in si "dali duška" nad neomejeno količino hrane.

Skoraj ne poznajo osebnega prostora. Pri nas se med sprehodom po ulici le nekako izogibamo en drugega, če po nesreči koga zadenemo, se mu opravičimo, če je gneča, počakamo ... No, tega tu ni. Kar rinejo, kot da so sami na ulici. Mi je bilo že prav moteče, ko sem hodila po ulicah Šanghaja in se kar vsi nekako zaletavajo vame, brez milosti, kar rinejo, niti ne upočasnijo koraka. Uf, pa kako se zrinejo na avtobus ...

Aja, pa noro veliko se slikajo. Slikati se morajo z vsakomur, ob vsaki malenkosti, na sto načinov ... noro 🙂

V meni so pa neopisljiva izjemna pozitivna čustva, da sem del tako velikega dogodka, kot je ta, ki ga organizira podjetje LEO Corporate, katero me je povabilo kot predavateljico v Šanghaj. Tri dni se odvija, prišlo bo po pričanju drugih cca 3000 ljudi (vam sporočim jutri, ko se bo dejansko začelo), hotel je poln teh ljudi, oder gromozansko velik, organizacija vrhunska, VIP-jevci smo res čudovito sprejeti in postreženi, varnostnik na čakanju ... 🙂 No, več povem pojutrišnjem, ko bo dogodek za nami 🙂

Pozdravček iz čudovitega Šanghaja v najlepšo deželo pod soncem - v Slovenijo! 🙂

Je pa IZJEMNO!!!! 🙂

P.s.: Tisti, ki v ste v tem tednu naročili katero izmed knjig, mi prosim opravičite zamudo z odgovorom na naročilo. Ker nimam dostopa do Gmaila, bom odpisala šele 15. 8.