Mali princ, avtor Antoine de Saint - Exupery
Vsi odrasli so bili najprej otroci. Toda redki se tega spominjajo.
Odrasli imajo številke radi. Če jim govorite o kakem svojem novem prijatelju, vas nikdar ne bodo vprašali o bistvenih stvareh. Nikoli ne bodo rekli: "Kakšen glas pa ima? Katere igre ima najrajši? Ali zbira metulje?" Hoteli bodo vedeti: "Koliko je star? Koliko bratov ima? Koliko tehta? Ali ima njegov oče kaj pod palcem?"
Vem za planet, na katerem živi neki zaripel gospod. Nikoli ni poduhal cvetice. Nikoli ni pogledal zvezde. Nikoli ni imel nikogar rad. Nikoli ni počel nič drugega kot sešteval. In ves dan je ponavljal: "Jaz sem resen človek! Jaz sem resen človek!" Kar napihovalo ga je od same oholosti. Toda to ni noben človek, to je goba!
Mali princ je imel rad svojo cvetico. Najlepšo vrtnico. Toda cvetica ga je že kar spočetka začela mučiti s svojo malce sramežljivo nečimrnostjo. Tako je Mali princ kljub svoji veliki ljubezni do nje kmalu podvomil o njej. Gnal si je k srcu še tako nepomembno besedico in je postal močno nesrečen. "Ne bi je smel poslušati. Cvetic ne smeš nikoli poslušati. Lahko jih gledaš in duhaš. Moja je dehtela po vsem planetu, toda nisem se znal tega veseliti. Moral bi jo soditi po dejanjih, ne po besedah. Dišala mi je in me razveseljevala. Nikoli bi ne bil smel pobegniti od nje! Za temi nedolžnimi zvijačicami bi moral slutiti skrito nežnost. Cvetice so tako neuravnovešene! Toda bil sem premlad, da bi znal ljubiti."
Sklenil se, da pojdeš. Torej pojdi.
Od vsakogar smeš zahtevati le to, kar zmore.
Domišljavci imajo odprto uho le za hvalo.
"Odrasli so res zelo čudni," je menil sam sebi.
Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev.
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.
Zaradi časa, ki si ji ga žrtvoval, je tvoja cvetica tako dragocena. Odrasli so na to pozabili - odgovoren si za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico.
Samo otroci vedo, kaj hočejo. Zapravljajo čas s punčko iz cunj in ona je zanje vse, in če jim jo vzameš, se jočejo. Srečni so.
Ljudje se gnetejo v brzovlakih, toda pozabili so že, kaj so hoteli. Torej se vrte v začaranem krogu.
Ljudje negujejo pet tisoč vrtnic v enem samem vrtu ... in ne najdejo v njem, kar iščejo ... In vendar bi tisto, kar iščejo, lahko našli v eni sami vrtnici, v enem samem požirku vode ...
Kdor se pusti udomačiti, naj ve, da bo nekoč jokal.
Iz knjige Mali princ, avtor Antoine de Saint - Exupery
