Mehika

ČUDOVITO potovanje!

Mehika je velika država, zato sva si izbrala le območje Jukatana za 21 dni. Prvi dan sva iz Cancuna šla na Isla Mujeres. Če se odpravljate v Mehiko, morate NUJNO iti na ta otok. Tu sem videla najlepšo plažo v svojem življenju! Voda zelo topla, popolnoma čista, neverjetne barve ... res neopisljivo lepo. Na drugi strani otoka sva se usedla na visoke skale od morju in poslušala bučanje visokih valov, popolnoma neokrnjena narava. Na tem istem otoku sva si pogledala še farmo želv (od čisto majcenih do res ogromnih želv).

Naslednji daljši postanek sva imela na polotoku Isla Holbox. Domačini so naju gledali kot da sva padla z Marsa, ker niso navajeni turistov. Ta polotok sva našla čisto po naključju, ko sva brskala po zemljevidu, saj ga v priročnikih in na popotniških forumih nisva nikjer zasledila. Bil nama je pa tako všeč, da sva tam ostala malo dlje.

Predstavljajte si to: hodite po neokrnjeni plaži, ki sicer izgleda kot tiste na letakih rajskih destinacij, voda topla in popolnoma čista, brez valov, hodite kilometre in kilometre in nikjer nikogar. To je Isla Holbox. Tu in tam greste mimo kakšne vile, ki služi kot vikend bogatašev. Edino eno majhno mestece je na tem polotoku, popolnoma stisnjeno, malo hiš, ceste blatne, nobenega avtomobila ... Našla sva edino en nov lep hostel in verjeli ali ne, hostel je last Slovenke in njenega fanta Španca. Počutila sva se zelo domače, ko sva se lahko pogovarjala slovensko, glede na to, da večina niti angleško ne zna.

Še tretja čudovita destinacija na Jukatanu je bilo sladko jezero Bacalar. V njihovem jeziku to pomeni "voda štirih barv" in res izgleda kot bi ga nekdo narisal s štirimi barvami. Poglejte slike spodaj (2., 3. in 13. slika) in boste videli, kaj mislim s tem.

To so bile tri daleč najlepše destinacije v Mehiki in na mojih potovanjih nasploh.

Sicer je na Jukatanu veliko templjev in ostalih ostankov zgradb Mayev (mene osebno to ni impresioniro, zato bolj malo pišem o tem; za mnoge pa so prav ti templji nekaj čudovitega). Malo nadležno mi je bilo edino vsiljena prodaja domačinov. Teh se nikakor ne moreš rešiti. Nekateri so že kar nesramni, nekateri skoraj agresivni, spet drugi otožni, nekateri pošljejo majhnega otroka do tebe, da bi se ga usmilil ... Po svoje je malo nadležno, a vseeno zanimivo (jaz sem nekaj let delala v prodaji, zato mi je bilo zanimivo videti, kako dobro znajo prodajati in kako smo Slovenci slabi v prodaji v primerjavi z njimi).

Jukatan je tudi poln čudovitih barvnih ptic, a to mi je bilo zanimivo prvih nekaj dni, potem jih imaš pa že počasi dovolj (ker teh ptic je res ogromno vsepovsod).

Hrana pa božanska! Tortilje, veliko zelenjave, razne omake, veliko rib ... Njami! No, za razliko od mene je bil moj fant bolj kot ne lačen in presrečen, ko je zadnji dan našel McDonalds.

Ljudje na Jukatanu so pa tudi zanimivi. Na hitro so me spomnili na naše Rome - otroci malo razcapani, bosi tekajo okoli majhnih lesenih kolib, okolica polna smeti in vse neurejeno ... Vsi so majhni, črni in debelušni. En domačin naju je vprašal, koliko časa sva poročena. In sem rekla, da nisva še. Pa naju je začudeno pogledal in rekel, da sva že kar nekaj stara (!!!). Po daljšem pogovoru sem šele razumela, kaj je mislil s tem. Pri njih se poročijo pri 16, 17 ali najkasneje 18ih letih in imajo v teh letih že prve otroke. Sicer starejših žensk nihče ne mara, pa tudi starejši fantje težko dobijo partnerko.

Najbolj presenečen je bil, ko sva mu povedala, da v Sloveniji pijemo vodo iz pipe. Ni mogel verjeti, da kaj takega sploh obstaja in trdil, da je to največje bogastvo, kar ga lahko imamo (mi Slovenci pa se tega ne zavedamo). Pri njih je težko priti do pitne vode. Včasih tudi trgovine nimajo vode in so ljudje kakšen dan preprosto žejni ... Mi si tega ne znamo predstavljati.