Utrinek! Nemudoma sem v vesolje ponesla prvo željo. Tako hitro mi je šinila na misel kot hitro ušel tisti prvi utrinek.
Ležaje sredi puščave sem razmišljala, kako razvajena sem postala. Že majhni skoki iz cone udobja mi osvetlijo to razvajenost in me opomnijo, kaj vse zaradi tega zamujam.
Če bi mi kdo rekel, da bom na svojem dopustu spala v majhnem šotoru na trdih tleh, bi mu rekla: "Ja pa kaj še ... Rabim dopust, oddih. Hotel z veliko in udobno posteljo."
Če bi mi kdo rekel, da bom iz plastičnega krožnika in plastičnim priborom jedla na ognju skuhano večerjo, kar po turško sede na tleh, bi mu rekla: "Daj no, na dopustu pa že ne bom sama kuhala. Daj mi kar all inclusive hotelski paket."
Če bi mi kdo rekel, da bom že tri dni neumita, z razmršenimi lasmi, s peskom da ne govorim kje vse, bi mu rekla: "Ne, ne, ne, daj mi banjo in jacuzzi. Pa še kakšno masažo povrhu."
Če bi mi kdo rekel, da bom potovala s skupino sedmih popolnih neznancev, bi mu rekla: "Nikakor ne, rabim svoj mir, svoj prostor. Zato pa je dopust."
A tu sem - neumita, polna puščavskega peska, s praznim plastičnim krožnikom ob boku, s še sedmimi neznanci, s katerimi ležimo na toplih puščavskih tleh in opazujemo zvezde. Nežna tišina. Spokojnost. Mir. Popolnost nedotaknjene narave. In naše sobivanje z njo. Nekaj, česar ni moč doživeti v mestih, niti v tem divjem tempu vsakdanjega življenja. Srečen je lahko človek, ki začuti to popolnost tako izven kot tudi znotraj sebe. In srečna sem jaz ...
S pogledom v zvezde ob smehu dobre družbe, brezskrbna, zagledamo 
še en utrinek. In še enega ...
Cona udobja je res da udobna. A ne prinaša strasti življenja samega.
Spomnila sem se čudovitega zapisa iz knjige CAMINO - Od suženjstva do svobode: "Prazen je, kdor stoji le na varnem čolničku mirnega jezera. Kajti doživetja divjih brzic, razburkanega morja, viharjev oceanov, moči slapov vlivajo moči in neskončnost energije življenja, ki te polnijo. Polnijo tvoje strasti, polnijo izkustva in dajejo življenje življenju, četudi prek nevarnosti, strahov, tresočih se rok in šibečih se kolen."
Prav nepoznano, novo, drugačno polni naše čute, da spletajo nepozabne spomine najlepših doživetij.
Tako se je tudi meni spletel en najlepših večerov na potovanju po Omanu.
In želja ob utrinku? Zaželela sem si, da se večkrat spomnim, kakšne lepote me čakajo onkraj cone udobja.
Preberite si še o čudovitem potovanju El CAMINO de Santiago, Jakobova pot >>
