.
Povzeto iz knjige NA KRILIH ZAUPANJA, avtor Richard Bach
Razkril vam bom resnico. Brez heca. Zidovi obstajajo v vaši glavi. Lahko greste skoznje, če v to res verjamete.
Kako lahko odhipnotiziraš nekoga, ki je tako globoko prepričan, da je ujet med mogočne zidove, ki jih sam ne vidiš, in da ti zidovi pritiskajo nanj, da je ujet vanje.
Ne podcenjujte moči svojih lastnih misli.
Vsakdo nas lahko hipnotizira? Prav vsak to zna? "Ne le, da vsi to znamo, vsi to prav vsak dan izvajamo. Vi, jaz, ves dan, vso noč."
Vsaka naša trditev ni le trditev, je sugestija, in z vsako, ki jo sprejmemo za svojo, tonemo globlje. Vsaka sugestija se krepi. Če si torej dopovedujem, da se počutim odlično, takrat ko se v bistvu počutim slabo, se bo 'odlično' stopnjevalo? Točno tako. Dopovedujmo si, da se grozno počutimo, kadar se slabo počutimo, in z vsako besedo se bomo slabše počutili.
Hipnoza ni prav nobena skrivnost. To je vse ponavljanje – neprestano ponavljanje. Sugestije na vsakem koraku. Sami sebi sugeriramo, vsi ljudje okrog nas nam sugerirajo: razmišljaj tako, naredi to, bodi ono.
Izmed vseh sugestij, ki smo jih kdaj slišali ali videli ali otipali, našo realnost sestavlja množica tistih, ki smo jih sprejeli za svoje. Ne izpolnijo se naše želje ali naše sanje, ampak so to tiste sugestije, ki smo jih vzeli za svoje.
Kadar sprejmemo lastne sugestije, se to imenuje avtohipnoza.
Saj ni treba vsakemu dogodku določiti ali je naključje ali usoda. Tisto, kar sledi, je bistveno – to, ali naredimo kaj iz naših malih življenjskih prigod ali jih preprosto pustimo spolzeti iz naših src v morje pozabljenih doživetij.
Če hipnoza res ni nič drugega kot prejete sugestije, potem je ogromen del sveta okrog nas le slika naših lastnih čopičev.
Sugestija je vsaka izjava, na katerikoli ravni, s katero se strinjamo ali ne.
Sugestije niso del naše resničnosti, vse dokler jih ne sprejmemo za svoje. Sugestije, ki nas vežejo, so le ponudbe, predlogi – vse dokler jih ne sprejmemo in si iz njih po lastni meri sami skujemo verige.
Ni nam treba verjeti v omejitve, da bi živeli, omejitve potrebujemo, da lahko sodelujemo v igri. Brez ledu in palice ne moremo igrati hokeja, brez deske in igralnih figur ne moremo šahirati, brez igrišča in žoge ne moremo igrati bejzbola, brez prepričanja, da smo mnogo bolj omejeni, kot v resnici smo, pa na Zemlji ne moremo živeti.
Obstajajo knjige s fotografijami kot dokazno gradivo – hipnotizirane osebe, ki so prepričane, da imajo noge tesno povezane z vrvjo. Čez minuto ali naslednji dan je na koži viden odtis vrvi. Osebam, ki so se jih dotaknili s kocko ledu, pa so rekli, da je vroč likalnik, se je v hipu na tistem mestu pojavil rdeč mehur. Ne vrvi, niti likalnik, le neverjetna moč misli.
Preberite si tudi povzetek knjige Jonathan Livingston Galeb, Richard Bach >>
Sugestija je svetlikanje neke prihodnosti, ki jo lahko sami uresničimo.
Ves moj svet torej sestoji iz prejetih predlogov in ti postanejo moja prepričanja, ta nato preidejo v predpostavke, te pa oblikujejo moj osebni način doživljanja resničnosti. Moje pozitivne resnice 'zmorem' … na stežaj odprejo vrata nadaljnim sugestijam. Moje negacije 'ne zmorem' … mi zaprejo pot; me postavijo pred zid lastnih omejitev.
Sam si se hipnotiziral v življenje, ki ga živiš. In še: lahko se odhipnotiziraš.
Zakon privlačnosti: karkoli neprestano vizualiziramo, o čemerkoli stalno premišljujemo, se bo prej ali slej udejanjilo v našem življenju. Hipnoza je vizualizacija, ki zadržuje misli – je zakon privlačnosti z nabojem. V hipnozi vidimo, slišimo, vonjamo, okušamo, se dotikamo sugestij, ki jim natančno v tistem trenutku, ne prej ne kasneje, dovolimo vstopiti v naše misli.
Zakon privlačnosti je v bistvu avtosugestija – samohipnoza, zaradi katere ljudje čez čas vidijo stvari, ki so si jih sami zamislili.
Hipoteza predvideva, da takrat, ko se zavestno odločimo za pozitivno in dobro, ko usmerimo misli na te vrednote, polariziramo ogromno pozitivnih idej, sprostimo blagodejne verjetnostne valove in prikličemo koristne predstave, ki se drugače ne bi porajale. To sploh ni hipoteza, to je zakon.
Sami ustvarjamo svoj notranji svet. Le na videz je svet zunaj nas. Mi sami ustvarjamo. Predmete, dogodke. In kaj še? Lekcije. Predmeti in dogodki so naše izkušnje, iz katerih se kaj naučimo. Ali pa tudi ne, s čimer ustvarimo druge predmete in dogodke in se ponovno testiramo.
Dolgoročno si lahko izberem, ali bom na tej Zemlji verjel v nebesa ali pekel.
Vedno se bom zavedal, da sem ta svet ustvaril po svoji volji in da ga s svojimi sugestijami kadarkoli spreminjam in izboljšujem.
Povzeto iz knjige NA KRILIH ZAUPANJA, Richard Bach
