Povzetek knjige NAJINA LJUBEZEN, Od romantične ljubezni do zrelega partnerstva
Avtor: Dr. Harville Hendrix
Zakon ali partnerstvo ni trdno zakoličena zveza med dvema, ki se nikakor ne bi mogla spreminjati in razvijati. Zakon je psihološko in duhovno popotovanje, ki se začne z vznemirljivo medsebojno privlačnostjo, potem vodi skozi trnovo pot odkrivanja samega sebe in partnerja in se končuje v tesni, ljubeči in trajni zvezi. Ali boste prišli do konca poti ali pa omagali kje na sredi, ni odvisno od tega, koliko sreče boste imeli pri izbiri pravega partnerja, pač pa od vaše pripravljenosti za odkrivanje skritih kotičkov svoje lastne osebnosti.
V dolgih letih teoretičnih in kliničnih raziskav sem dognal, da za partnerja iščemo nekoga, ki ima posebej izražene karakterne lastnosti oseb, ki so nas negovale v otroštvu. Naši stari možgani, ujeti v večni zdaj in le z meglenim vtisom o dejanskem zunanjem okolju, poskušajo poustvarjati okolje našega otroštva. Pa tega ne počnejo iz navade ali slepe prisile, temveč zaradi neznosne potrebe po tem, da bi si zacelili otroške rane.
Zaljubljate se zato, ker stari možgani ne razločujejo med partnerjem in vašimi starši! Vaši stari možgani verjamejo, da so končno našli idealnega kandidata, ki bo popravil psihično in čustveno škodo, ki ste jo utrpeli v otroštvu.
Kdo ve zakaj, toda v zakonsko zvezo vstopamo s pričakovanjem, da nam bo partner čarobno priklical nekdanji občutek popolnosti. Globoko v sebi še vedno pričakujemo, da bo za nas poskrbelo okolje. Ko nam partner nasprotuje ali pa nam vsaj ni v pomoč, se nekje v globinah starih možganov sproži tih alarm in prevzame nas smrtni strah.
Najbolj močan vpliv na otroka ima zgled, ki ga starši ponujajo z lastnim ravnanjem.
Prav od rojstva naprej ste si nezavedno ustvarjali podobo osebe nasprotnega spola, ki nam bi vas vodila v iskanju idealnega partnerja - nekoga, ki vam bo nadomestil starše, hkrati pa tudi zatrte dele vašega jaza. Tej notranji podobi pravimo imago. Ali bo nekdo pri vas vzbudil romantično privlačnost ali ne, je v veliki meri odvisno od tega, koliko je podoben vašemu imagu.
Vsakdo seveda ne najde partnerja, ki bi bil tako blizu njegovemu imagu. Včasih sovpadajo le dve ali tri najpomembnejše lastnosti, zato je začetna privlačnost slabotnejša. V takšnih zvezah je po navadi manj strasti in tudi manj težav kot v zvezah, kjer se vse ujema. Manj strasti je zato, ker stari možgani še vedno iščejo idealni "objekt zadovoljitve", manj težav pa zato, ker je v odnosu manj ponavljanja spopadov, ki so potekali v našem otroštvu. Če se taki partnerji razidejo, se ponavadi zato, ker ne čutijo dovolj zanimanja drug za drugega, ne pa zato, ker bi jim zveza povzročala hude bolečine.
Iz lastnih in tujih izkušenj vem, da je zaljubljen par prepričan, da je njuna zveza nekaj posebnega, povsem drugačnega od izkušenj kateregakoli para kjerkoli na tem planetu.
V obdobju prve privlačnosti se v možganih sprostijo dofamini in norepinefrini, nevrotransmiterji oziroma snovi, ki v telesu omogočajo prenos živčnih impulzov. Te snovi nam pomagajo svet videti lepši, pospeši se nam srčni utrip, poveča življenjska moč in moč zaznavanja. Ugodje, ki ga doživljamo v prvem obdobju zaljubljenosti, je posledica prepričanja nezavednega uma, da smo končno spet dobili priložnost, da bo nekdo skrbel za nas in nam omogočil vrnitev v stanje naše prvobitne popolnosti.
Ko je človek zaljubljen, je videti kot najbolj ljubljen otrok idealnih staršev.
Romantična ljubezen se napaja na slepoti in iluzijah. Dokler zaljubljenca drug o drugem vzdržujeta idealizirano in nepopolno podobo, živita v raju.
Kdaj se konča romantična ljubezen in začne igra moči? Natančnega trenutka ni mogoče določiti. Toda pri večini parov pride so opazne spremembe odnosa takrat, ko si zaljubljenca obljubita trajno zvezo. Ko rečeta: "Dajva, poročiva se!", ali pa "Kaj če bi se zaročila!", ali ko skleneta, da bosta živela skupaj.
Ljudje se ne poročajo zato, da bi skrbeli za partnerja - poročijo se, da bi zadovoljili svoje psihične in čustvene potrebe. Ko je zveza utrjena in varna, preide v starih možganih do psihološkega preklopa in na dan privrejo vse neizpolnjene mladostne želje.
Na določeni stopnji odnosa večina ljudi nenadoma spozna, da so nekatere partnerjeve lastnosti, ki so jih še včeraj občudovali, postale moteče.
Verjetno si tudi vi kdaj v svojem zakonu zaželite, da bi bil partner manj spolno privlačen, manj razigran, manj iskriv - skratka manj popoln - kajti njegove lastnosti kar kličejo na dan vaše zatrte sposobnosti. Skriti in zatrti jaz grozita, da se bosta nekega dne spet nenapovedano pojavila. Nevarnost takoj zazna vaš notranji policaj, nadjaz, ki je že v osnovi zatre te vaše sposobnosti, in preplavi vas občutek ogroženosti. Tako neprijeten občutek, da poskušate zatreti svojega partnerja na enak način, kot so z vami to počeli starši. Da bi zavarovali svoj obstoj, poskušate omejevati partnerja.
Kar slabo vam postaja ob spoznanju, da vam partner ne bo sposoben dajati tistega, kar potrebujete, in še več, da vas bo prizadel prav na enak način, kot ste bili ranjeni v otroštvu.
Za psihoterapevta sta besedi vedno in nikoli povsem jasno znamenje, da je človek v stanju regresije, vračanja v svojo preteklost. Majhni otroci težko razlikujejo med preteklostjo in prihodnostjo; karkoli se zgodi, se je dogajalo v preteklosti in se bo dogajalo v prihodnje.
Imago ni le notranja podoba nasprotnega spola, je hkrati tudi opis našega izgubljenega jaza.
Ljudje skušajo pregnati svoje zanikane negativne lastnosti tako, da jih projecirajo na partnerje. Ali če pogledamo z drugega zornega kota, ko gledajo partnerja, na njem kritizirajo vse tisto, kar sovražijo in zanikajo pri sebi. Nič ni bolj učinkovito, kot da svoje negativne plati pripišemo partnerju in tako prikrijemo svoje lastne napake.
V obupu se ljudje oprimejo negativnih prijemov, da bi partnerja prisilili k ljubezni. Odrekajo mu pozornost in postajajo čustveno hladni. Dražijo ga in kritizirajo. Napadajo in obsojajo: "Zakaj moraš vedno ...? Zakaj nikoli ...? Ko bi vsaj kdaj ...!" Partnerja obmetavajo z obtožbami, da bi v njem izzvali toplino, ljubeznivost - ali katerokoli že od pozitivnih lastnosti svojega imaga. Verjamejo namreč, da se bo v njem spet prebudila ljubezen, če mu bodo le prizadejali dovolj močno ljubezen.
Kot otroci smo se naučili - glasneje ko jokamo, hitrejši bo materin odziv. Uspeh otroške taktike smo v spominu shranili kot pravilo, kako okolje prisiliti, da se bo odzivalo na naše potrebe. "Ko sem nezadovoljen, moram ljudi okrog sebe izzivati. Biti moram kolikor je mogoče neprijeten, dokler se ne bo našel nekdo, ki me bo prišel reševat!"
Če si partnerji ne povedo, kaj hočejo, in se namesto tega nenehno pritožujejo drug nad drugim, ni nič čudnega, da se znajdejo vsak v svojem čolnu, občutek ljubezni in prednosti pa izgine. Nadomesti ga spopad, v katerem poskušata oba na silo dobiti tisto, kar potrebujeta. Ne odnehata, celo če se partner odzove s še večjo sovražnostjo. Zakaj? Zato, ker je nezavedni um povsem omrtvičen v paničnem strahu pred smrtjo, če potrebe ne bodo zadovoljene. To je klasičen primer pojava, ki ga je Freud imenoval "kumpulzivno ponavljanje", nagnjenost ljudi, da nenehno ponavljajo neučinkovito vedenje.
Ko se zapletete igro moči, postane življenje kaotično. Najprej pride šok, trenutek krute resnice, ko v zavest začne vrtati misel: "Saj to ni človek, s katerim sem se poročila." Po šoku pride samoprepričevanje. Naredili boste vse, da bi partnerjeve negativne lastnosti videli kot pozitivne. Toda ker se samoprepričevanje ne more nadaljevati v nedogled, se počutite prevarane. Potem pridete v fazo pogajanja. "Če nehaš popivati, mi bo več do seksa." Zadnja stopnja je obup. Ko jo dosežejo, nimajo več nobenega upanja, da bodo v zakonu deležni ljubezni in sreče; razočaranje je že preveliko.
"Le redko ali pa sploh nikoli se zakon ne razvije v kakovosten odnos brez poprejšnje krize. Zavest se pač ne rodi brez bolečin." K. Jung
Je ob vsem tem sploh možno nezavedno dinamiko obrniti v smer kakovostnega partnerstva? Ja, je.
Dr. Harville Hendrix, NAJINA LJUBEZEN
Naš nezavedni nagon, da bi si ozdravili čustvene rane iz otroštva, nas usposablja za duhovno rast, za to, da postajamo popolna in ljubeča bitja, ki so sposobna skrbeti za druge.
Problem starih možganov je, da niso vodljivi; so kot žival, ki ne najde izhoda iz pasti, v katero je ujeta. Toda njihovo delovanje je lahko pozitivno in pomembno, če so jim v pomoč novi možgani - tisti del našega uma, ki izbira, odloča in izraža voljo, ki ve, da naši partnerji niso starši, da včeraj ni danes in da danes še ni vedno.
Zavestni zakon je tisti, v katerem lahko dosegate najvišjo duhovno in psihološko rast; to je zakon, v katerem zavestno sodeluje z nezavednim umom v njegovih osnovnih motivih; biti varen, ozdravljen in enovit.
10 značilnosti zavestnega zakona:
- Spoznajte, da ima ljubezenska zveza skrite cilje - ozdravljenje otroških ran.
- Ustvarite si realnejšo podobo svojega partnerja.
- Prevzemati začnete odgovornost za to, da partner izve, kakšen so vaše potrebe in želje.
- V odnosih postanete bolj premišljeni
- Naučite se vrednotiti potrebe in želje partnerja na tak način, ko t vrednotite svoje potrebe in želje.
- Prepoznavati začenjate temne plati svoje osebnosti.
- Naučite se novih načinov zadovoljevanja svojem osnovnih potreb in želja.
- V samem sebi začenjati iskati moči in sposobnosti, ki vam manjkajo. Vaš partner ima tisto, česar vam primanjkuje. To vam daje občutek popolnosti.
- Bolj se začenjate zavedati svoje potrebe po ljubezni, popolnosti in združitve s svetom.
- Sprejmete dejstvo, da je zavestni zakon težko ustvariti.
Moraš biti pripravljen na spremembe in osebno rast, če hočeš imeti dobre odnose.
Zelo težko sprejmemo dejstvo, da moramo ljubiti, če hočemo biti ljubljeni.
Prepoznavanje bolečin iz otroštva je zelo pomembno, toda še zdaleč ni dovolj. Ljudi je treba naučiti, kako se znebiti neproduktivnih vedenjskih vzorcev in jih nadomestiti z boljšimi.
Če se sprijaznimo z omejenimi sposobnostmi lastnega dojemanja in postanemo dovzetnejši za partnerjevo razumevanje, se bo pred nami odprl povsem nov svet.
Večina vaših ponavljajočih se kritik partnerja je pravzaprav le opis vaših lastnih neizpolnjenih potreb iz otroštva. Nekatere od vaših ponavljajočih se kritik partnerja utegnejo biti natančni opisi vaših zatrtih osebnostnih lastnosti.
Nezavedni proces selekcije partnerjev je skupaj popeljal dva, ki lahko drug drugega ponovno ranita ali pa si pomagata ozdraviti stare rane, odvisno pač, koliko sta pripravljena na osebno rast in spremembo.
Ljudje se morajo enostavno naučiti ljubiti zato, ker si njihovi partnerji ljubezen zaslužijo, ne pa zgolj zato, da jim bodo partnerji ljubezen vračali.
(avtor nadalje podaja konkretne vaje za izboljšanje partnerskega odnosa)
Vsebina je iz knjige NAJINA LJUBEZEN, avtor: Dr. Harville Hendrix
