- Imamo tisoče naprav za komuniciranje, a vedno manj komuniciramo.
- Imamo vedno več lepotnih pripomočkov, a vedno manj SAMOZAVESTI.
- Imamo vedno več virtualnih a vedno manj PRAVIH prijateljev.
- Imamo dostop do milijone člankov, ki govorijo o tem, kako biti srečni, a ne znamo BITI srečni.
- Imamo vedno bolj poln UM in vedno bolj prazno SRCE.
- Smo vedno bolj izobraženi, a vedno manj modri ...
- Nabiramo všečke, a izgubljamo POGLEDE v oči.
- Želimo si pohval, a dajemo kritike.
- Pridobivamo stotine licenc NLPja, hipnoz, različnih tehnik zdravljenja in obvladovanja čustev ... a ne znamo objeti prijatelja in reci partnerju RAD TE IMAM.
- Želimo si boljši svet, a delimo predvsem le slabe novice.
- Obvladamo pametne telefone, a ne znamo prijeti lopate.
- Zasičeni smo z materialnimi dobrinami, a slepi, da bi to opazili.
- Cenimo NAZIVE, zaničujemo kreativnost in umetnost.
- Želimo si sprememb, a ne maramo prevzemati ODGOVORNOSTI.
- Želimo si biti drugačni, unikatni, a delamo isto kot množica.
- Želimo si miru v duši, a ne znamo biti sami s sabo.
- Imamo vedno več svetovalnic za pare, a vedno manj kvalitetnih trdnih partnerskih odnosov.
Včasih bi se morali vrniti v osnove ... delovati s kmečko logiko ... Iti po hrano na domač vrt, k sosedu na klepet in poslušati sebe, svoje srce za življenjske napotke kako naprej ...
Življenje v osnovi JE preprosto, le mi smo mojstri kompliciranja.
Iz knjige ZATE - Velike resnice malih doživetij
Bravo!
Vedno več ekoloških zadev, pa vedno bolj uničujemo naravo
Petra, zaradi tega prispevka grem kupiti vaši knjigi. Se zelo strinjam, dobro razmišljanje
Vsi mi pravijo, da si moram omisliti še Skype, pa si ga za enkrat ne bom, ker imam res preveč komunikacijskih kanalov (telefon, mail, Facebook,..)
Ravno ta teden sem izkusil kako te lahko kritika nekoga, ki ti je navoščljiv, podre, kljub temu da veš, da v kritiki ni nič resnice. In kako te lahko ena dobronamerna pohvala dvigne, da skoraj sam sebi ne moreš verjeti.