Gradil sem kariero, se vzpenjal po družbeni lestvici in zasedal visoke položaje. Dokler nisem nekega dne, v eni noči to izgubil. Vse.
Ostala mi je gora.
Gradil sem stanovanje, kasneje že hišo. Prišel je požar, ki je pustil le tisto, kar je kasneje vzela gospodarska kriza. Izgubil sem vse.
Ostala mi je gora.
Zaljubil sem se. Hitro in intenzivno. Bil tako močno v oblakih kot za tem globoko na dnu. Odšla je in vzela še tisto, kar sem imel – srce.
Ostala mi je gora.
Leta so se obračala. Številka se večala. Staršem se je letnica ustavila. Prav tako nekaterim prijateljem. Kot utrinki na nebu so en za drugim odhajali.
Ostala mi je gora.
Le še bledi spomini mi povedo, kam vse je šlo to življenje. Le kje je tako pospešilo, kam vse zavilo? Ostajajo le stkani spomini, ki z vsakim krogom Zemlje dobijo novo plast bledice. Zapisujem jih v knjigo, da jih ohranjam žive. A tudi knjiga se bo enkrat zaključila.
A gora bo ostala.
P.s.: Še dodatek aprila 2020: "Prišel bo virus, omejitve in karantena. A gora bo počakala. 🙂 )
Pozdravljena Petra, prejel sem knjigo z dodatkom o Virusih… najprej sem pogledal letnico, kdaj je bila izdana…2015 .. hm, in kako aktualna. Sem se pa spomnil ne še 2 Virusa, ki sta tako zelooo prisotna.
Eden je ZAKAJ PA NE…. kot npr.. ja, zakaj mu pa ne rečeš tako pa tako… ali pa… Zakaj pa ne narediš tega,… zakaj pa enostavno ne … in temu sledi cela kopica kvazi nasvetov, kaj vse bi tvoj sogovornik naredil… ČE BI BIL NA TVOJEM MESTU.
Meni najhujši in najbolj podel pa je naslednji… ko je človek na telh, ko se mu vse podre, ko res ne vidi več izhoda… pride k tebi oseba (prijatelj, zannec, sorodnik.. jebiga kdorkoli pač že) in blekne: EJ, ČE BOŠ KAJ RABIL, PA SAMO POKLIČI… in te objame čez ramena, se obrne in UPA DA GA BOŠ PUSTIL PR GMAH… ker pravi Človek bo pomagal takoj, tisti trenutek. Nobenega naknadnega klica na pomoč ne potrebuje.. to obnašanje je meni FUJ. In tega ni tako malo… posebno na pogrebih je to zelo rado izrečen stavek…
Sicer pa še ena. Ko sem začel brati viruse na tretji strani naletim na kot temu ti rečeš Naravno ravnovesje. Prvič sem srečal nekoga, ki je uporabil iste primerjave za to kar jaz rečem, da je življenje najlepše če ujameš pravo kombinacijo… in potem navedem primer iz narave, da je tudi v naravi vse v kombinacijah…moški- ženska, dan – noč, sever – jug, plus – minus…narava narejena tako, da je vse v sozvočju in če ujameš pravo kombinacijo ti SVET LEŽI PRED NOGAMi kot radi rečemo…
Evo malo sem podelil moj pogled. Sicer pa je mene ta zadeva s Corono čisto poživila. Spremenil sem dnevno rutino, ogromno se gibam – HODIM. Meni je hoja že kot droga in to samo po mesecu dni plus par dni gor. Dosti bolje kot tek. Možgani se nadihajo, srce malo intenzivneje pumpa, več je kisika v krvi… in glavca razmišlja čisto drugače. Prava terapija. Zato je ta CAMINO tako super zadeva… ker skozi hojo in napor (trpljenje???) marsikaj doživiš, vidiš drugače, skratka čisto obrneš pogled..
Evo, da ne zamorim preveč…
Grem naprej brat POT…
Matjaž