... da je vsega enkrat konec.
Tega dne, tega trenutka, te bolečine, te radosti, teh uspehov in teh težkih obdobij. Tega prijateljstva in tega sovraštva. Tega truda in te melanholije. Vse se konča.
Zato pa – prepusti se. Spusti zavore, spusti skrbi nad prihodnostjo, ki se nikoli ne bo uresničila. Spusti strah pred pogledi drugih - tudi njih nekoč ne bo več. Oživi ideje in izrazi talente.
Kar ostane, je niz spominov, ki jih gradimo v lepih doživetjih in v katere se z zaprtimi očmi predajamo v težkih obdobjih. Več jih imamo, bolj intenzivne, bolj raznolike, toliko bolj barvito je naše življenje.
