Don Miguel Ruiz & Don Jose Ruiz
Povzetek knjige PETI DOGOVOR, Tolteške modrosti - Praktični vodnik na poti k obvladovanju samega sebe.
Bodi brezgrajen v besedah
Govori iskreno. Reci le tisto, kar res misliš. Ne uporabljaj besed v svojo škodo ali v škodo drugih. Uporabi moč svojih besed tako, da bosta zasijali resnica in ljubezen.
- Ničesar ne jemlji osebno
Kar počno drugi, ne počno zaradi tebe. Kar počno in govorijo drugi, je zgolj izraz njihove resničnosti, njihovih sanj. Če boš imun na mnenja in dejanja drugih, ne boš nemočna žrtev nepotrebnega trpljenja.
- Ničesar ne domnevaj
Zberi pogum in sprašuj ter vselej jasno in glasno povej, kaj bi rad. Bodi jasen do drugih, da te ne bodo hromili nesporazumi, potrtost in nemir. Že zgolj ta dogovor ti bo pomagal, da boš lahko povsem spremenil svoje življenje.
- Vselej daj vse od sebe
Ta "vse" ne bo vedno enako: če si namreč bolan, ne moreš storiti toliko, kot če si zdrav. Toda v vsakih okoliščinah se potrudi, da boš storil vse, kar je v tvojih močeh - in ne boš se več obsojal, ne boš se več trpinčil in ničesar ne boš obžaloval.
- Dvomi, a nauči se poslušati
Ne verjemi ne sebi ne nikomur drugemu. Dvomi o vsem, kar slišiš. Je res? Prisluhni nameri onstran besed in razumel boš resnično sporočilo.
Kot zelo majhen otrok veste, kaj vam je všeč in kaj ne, kdaj vam je všeč in kdaj ne. Sledite tistemu, kar vam je všeč, in se trudite ogibati onemu, kar vam ni. Sledite svojim instinktom in ti instinkti vas vodijo tako, da ste srečni, da uživate v življenju, da se igrate, ljubite, zadovoljujete svoje potrebe. In kaj se zgodi potem? Telo se začne razvijati in um začne zoreti ...
Z metodo kazni in nagrade nas tekom vzgoje udomačijo enako kot psa ali katerokoli domačo žival. Govorijo nam, da smo pridni ali poredni. V procesu udomačevanja nam vsilijo družinska in družbena pravila ter vrednote. Povedo nam, kaj naj verjamemo in česa ne.
Strah pred zavračanjem preide v strah, da nismo dovolj dobri, in iskati začnemo nekaj, kar se imenuje popolnost.
Pred udomačenjem nas sploh ne briga, kaj smo in kakšni smo videti. Raje raziskujemo, izražamo svoj ustvarjalnost, iščemo veselje in se ogibamo bolečini. Kot majhni otroci smo divji in svobodni; naokrog tekamo goli, ne da bi nas bilo sram ali bi se obsojali. Govorimo resnico, ker živimo v resnici. Vso pozornost namenjamo trenutku, ne bojimo se prihodnosti in ne sramujemo se preteklosti. Po udomačitvi se trudimo biti dobri za druge, nismo pa več dovolj dobri zase, kajti nikoli nam ne more uspeti, da bi živeli po svoji podobi popolnosti.
Začnemo iskati svobodo, saj nismo več svobodni, da bi bili, kar smo v resnici; začnemo iskati srečo, ker nismo več srečni; začnemo iskati lepoto, ker nič več ne verjamemo, da smo lepi.
Iščemo ljubezen, ker smo se naučili verjeti, da je ljubezen nekje zunaj nas; iščemo pravico, kajti v sistemu prepričanj, ki smo ga sprejeli, je ni; iščemo resnico, ker verjamemo le v znanje, ki smo ga nakopičili v svojem umu. In seveda še naprej iščemo popolnost, kajti zdaj se že povsem strinjamo s preostalim človeštvom, da nihče ni popoln.
Vsak od nas ima zgodbo, ki si jo delimo, sporočilo, ki ga predaja sebi in vsakomur in vsemu okoli sebe.
Sprevidite vse sodbe, ki jih gojite o sebi? Vsaka sodba je zgolj mnenje, zgolj stališče, in ko ste se rodili, tega stališča ni bilo.
Kdo sanja zgodbo vašega življenja? Vi sami. Če vam vaše življenje ni všeč, če vam ni všeč, kar mislite o sebi, ste edini, ki to lahko spremeni.
Ni se vam potrebno ubadati s stališči drugih ljudi. Brž ko spoznate, da nič od tistega, kar drugi govorijo ali počnejo, nima opraviti z vami, ni več pomembno, kdo vas opravlja, kdo vas obtožuje, kdo vas zavrača, kdo se ne strinja z vašim stališčem.
Laži obstajajo le, če jih ustvarimo, preživijo pa le, če verjamemo vanje.
Sonce je popolno, zvezde so popolne, planeti so popolni, toda ko pomislimo na ljudi, si rečemo: "Nihče ni popoln." Resnica je, da je v stvarstvu vse popolno, vključno z ljudmi.
Domnevanje ni nič drugega kot iskanje težav, kajti večina domnev ni resničnih, ampak so izmišljene. Dramatiziramo za prazen nič, saj v resnici sploh ne vemo, ali je nekaj res ali ne.
Sprememba je rezultat delovanja, rezultat vaje. Vaja dela mojstra.
Ne pričakujte, da boste vselej brezgrajni v besedah ali da ne boste nikoli ničesar jemali osebno ali da ne boste nikoli ničesar domnevali. Navade so premočne in trdno ukoreninjene v vašem umu. Samo dajte vse od sebe.
Dvomiti je mojstrsko, saj z močjo dvoma lahko razpoznate resnico. Kadarkoli slišite svojo sporočilo ali sporočilo koga drugega, preprosto vprašajte: "Je to res ali ni res? Gre za pravo ali navidezno resničnost?"
Dvomiti pomeni zavedati se, da celotno človeštvo verjame v laži. Vsi tako ali drugače lažemo, pa ne, ker bi hoteli lagati. Lažemo zaradi tistega, kar verjamemo, zaradi simbolov, ki smo se jih naučili, in zaradi načina, kako jih uporabljamo.
Ljudje vam pripovedujejo svoje osebne zgodbe. Izražajo svoje stališče, za katero verjamejo, da je resnica. Vendar ne presojajte, ali je res ali ne. Ne sodite, vendar spoštujte. Poslušate, kako izražajo svoje simbole, in se zraven zavedate, da je vse, kar povedo, izkrivljeno z njihovimi prepričanji. Veste, da je tisto, kar govorijo, samo zgodba.
Ni vam treba oblikovati mnenja o tem, kar drugi govorijo. Ni vam treba izražati svojega mnenja. Ni se vam treba strinjati ali ne strinjati. Samo poslušajte.
Odgovoren sem za to, kar govorim, nisem pa za tisto, kar vi razumete. Sami ste odgovorni za tisto, kar razumete, odgovorni ste za vse, kar počnete s tistim, kar slišite v svoji glavi, kajti sami osmišljate vsako besedo, ki jo slišite.
Nihče vam ne sodi bolj, kot si sodite sami.
Resnica se ne razodeva v besedah. Resnica je tiha. Nekaj je, kar preprosto veste, nekaj, kar lahko čutite brez besed, nekaj, kar se imenuje tiho znanje.
Bodite odgovorni za vsako odločitev, ki jo sprejmete. Za vaše življenje gre, samo vaše je, in spoznali boste, da to, kar počnete s svojim življenjem, ne zadeva nikogar drugega.
Bodite prepričani, da so vaši starši naredili za vas najboljše, kar so mogli. Če jim ni uspelo bolje, je to zato, ker niso znali bolje.
Ljudje se bojimo resnice, ker smo se naučili verjeti toliko lažem.
Ne čakajte, da vas bo kdo rešil, kajti rešiti se morate sami.
Ko se skušamo žrtvovati za koga drugega, si otežujemo življenje. Zagotovo niste tu, da bi se žrtvovali za kogarkoli. Niste tu, da bi zadovoljevali mnenja ali stališča drugih ljudi.
Ko popolnoma sprejmete, kar ste, ste pripravljeni, da uživate v življenju. Ni več sodb, ni več krivde, ni več sramu, ni več obžalovanja.
Tu ste samo zato, da ste, iz nobenega drugega razloga. Nobenega poslanstva nimate razen tega, da uživate v življenju, da ste srečni. Nujno je le, da ste resnični. Bodite pristni. Bodite navzočnost. Bodite sreča. Bodite ljubezen. Bodite radost. Bodite vi, to je glavno. To je modrost.
Kako boste spremenili svet? Odgovor je preprost. Tako, da boste vi spremenili svojega.
Iz knjige PETI DOGOVOR, Tolteške modrosti - Praktični vodnik na poti k obvladovanju samega sebe.
