.
Vzeto iz knjige Placebo ste vi - Vaš um je pomemben, avtor Joe Dispenza
Izsledki številnih raziskav razkrivajo, da način razmišljanja res vpliva na naše zdravje, vključno z dolgoživostjo.
Optimisti v okviru omenjene raziskave so imeli manj težav z vsakdanjimi dejavnostmi, saj so bili telesno bolj zdravi, njihovo čustveno stanje je bilo bolj stabilno. Izkusili so manj bolečin, imeli so več energije, bolje so se znašli v družbi, in večino časa so bili srečnejši, bolj umirjeni.
Raziskovalci na univerzi Yale so do 23 let spremljali 660 ljudi, starih vsaj 50 let, in ugotovili, da so tisti, ki so na staranje gledali bolj pozitivno, živeli sedem let dlje kot tisti, ki so na staranje gledali bolj negativno. Način razmišljanja je bolj vplival na dolgoživost kot krvni tlak, raven holesterola, kajenje, telesna teža ali količina telovadbe.
Benson je ugotovil, da lahko zgolj s spreminjanjem načina razmišljanja ljudje "izklopijo" stresni odziv in tako znižajo krvni tlak, normalizirajo frekvenco srčnega utripa in dosežejo globoko sprostitev.
Raziskave so prinesle osupljiv dokaz, da se lahko človek res znebi depresije, če je prepričan o tem - misli so očitno enako učinkovite pri zdravljenju kot jemanje zdravila. Udeleženci raziskave, ki so jemali placebo in se jim je stanje izboljšalo, so dejansko tvorili svoje lastne antidepresive v svojih telesih. Kirsch je razkril še več dokazov, da imajo naša telesa prirojeno inteligenco, ki jim omogoča, da se sama zdravijo s pestro paleto naravnih zdravilnih snovi.
Benedetti je celo dokazal, da placebo povzroči enake stranske učinke kot zdravila. Primer: v eni raziskavi placeba so uporabljali narkotike. Udeleženci so trpeli za enakimi stranskimi učinki (počasno in plitvo dihanje), če so zaužili placebo, ker je učinek placeba tako dobro posnemal fiziološke učinke mamila.
Naša telesa so dejansko sposobna ustvarjanja številnih biokemičnih snovi, ki lahko zdravijo, nas varujejo pred bolečino, nam pomagajo doseči globlji spanec, krepijo imunski sistem, omogočijo, da občutimo užitek, in nas celo spodbudijo, da se zaljubimo. Premislite o tem: če se je določen gen že izražal, to pomeni, da je naše telo že ustvarjalo določene kemične snovi, kar pa se je nehalo zaradi stresa ali bolezni, ki je izklopila ta gen. Ga je mogoče spet vklopiti? Naša telesa na podlagi izkušenj namreč že vedo, kako to storiti.
Več ko veste o "kaj" in "zakaj", lažji in učinkovitejši postaja "kako".
Izsledki Steelovih raziskav so torej izjemno pomembni: to, kar se naučimo verjeti o sebi, ter to, kar menimo, da drugi mislijo o nas - tudi to mnenje je "programirano" oziroma privzgojeno - vpliva na naše delovanje in določa naš uspeh. Enako velja za placebo: kar menimo, da se bo zgodilo, ko bomo vzeli tableto, in to, kar po našem mnenju pričakujejo vsi okoli nas (vključno z zdravniki), da se bo zgodilo, ko vzamem tableto, vpliva na to, kako se naše telo odzove nanjo.
V istem okolju so pozitivno naravnani ljudje ustvarjali pozitivne položaje, negativno naravnani pa negativne. To je čudež našega lastnega biološkega ustroja, na katerega lahko vsak vpliva s svojo voljo.
Izsledki najnovejših znanstvenih raziskav na področju psihologije ocenjujejo, da je približno 70 odstotkov naših misli negativnih in odvečnih, nezavedno ustvarjenih bolezni pa je tudi nepredstavljivo veliko - vsekakor več, kot domnevamo. Ta zamisel je zelo smiselna, saj se zdi, da ogromno duševnih, telesnih in čustvenih tegob in bolezni ne izvira od nikjer.
Čeprav se vam mogoče zdi neverjetno, da je lahko vaš um tako mogočen in vpliven, pa raziskave v zadnjih desetletjih jasno razkrivajo nekaj navdihujočih resnic: izkusite oziroma doživljate to, o čemer razmišljate.
Že poznate knjigo AKROBATI? >>
Bolj ko verjamete, da bodo določena snov, postopek ali operacija delovali, ker ste bili poučeni o njihovih koristih, večja je verjetnost, da se boste odzvali na razmišljanje o izboljšanju zdravja. Z drugimi besedami: če možni izkušnji z osebo, krajem ali stvarjo v okolju pripišete več pomena, da bi spremenili svoje notranje okolje, je bolj verjetno, da vam bo uspelo namerno spremeniti svoje notranje stanje zgolj z mislimi. Poleg tega: bolj ko ste sposobni sprejeti nov izid, povezan z vašim zdravjem - ker ste bili poučeni o možnih koristih svojega početja -, lažje aktivirate svoje možgane in telo, da vzpostavijo zaželeno stanje. Preprosto povedano: bolj ko verjamete v vzrok, boljši je učinek.
Vsak dan skozi našo glavo šine od 60.000 do 70.000 misli, in 90 odstotkov teh misli je popolnoma enakih kot tiste, ki smo jih imeli dan pred tem.
Če se nam po glavi rojijo vedno enake misli, vedno znova sprejemamo enake odločitve. Vedno enake odločitve privedejo do vedno enakega vedenja. Vedno enako vedenje povzroči vedno enake izkušnje. Ustvarjanje vedno enakih izkušenj izzove vedno enaka čustva. In vedno enaka čustva so vzrok vedno enakih misli.
Vaša osebnost ustvarja vašo resničnost. Osebnost sestavljajo vaše misli, dejanja in občutki.
Če hočete ustvariti novo osebno resničnost - novo življenje -, morate preučiti misli, ki vam vrvijo po glavi, jih spremeniti. Ozavestiti morate nezavedno vedenje, zaradi katerega so vaše izkušnje ves čas enake, potem pa sprejeti nove odločitve, poskrbeti za nova dejanja in tako ustvariti nove izkušnje.
Z učenjem, novim razmišljanjem in svežimi izkušnjami lahko v pičlih nekaj sekundah ustvarite več tisoč novih povezav. To pomeni, da lahko zgolj z mislimi v trenutku aktivirate nove gene. Samo razmišljanje morate spremeniti, to je vse - gre za prevlado uma nad snovnim.
Lahko se spremenite, če ozavestite svoje nezavedni jaz. Najtežji del spreminjanja je sprejemanje drugačnih odločitev od tistih, ki smo jih sprejeli prejšnji dan.
Prihodnost lahko najbolje predvidite tako, da jo ustvarite - ne iz znanega, ampak iz neznanega. Ko se rodi novi jaz, se moramo spremeniti tudi na biološki ravni. Pognati morajo nove nevronske povezave, ki jih krepi zavestna odločitev, da bomo vsak dan razmišljali in delovali na novo. Te povezave je treba krepiti z nenehnim ustvarjanjem enakih izkušenj, dokler ne postanejo navada.
Tako kot so misli jezik možganov, so čustva jezik telesa.
95 odstotkov tega, kar ste pri petintridesetih, je skupek zapomnjenih oblik vedenja, veščin, čustvenih odzivov, prepričanj, zaznav in razmišljanj, ki delujejo kot podzavestni samodejni računalniški program.
Dokler živimo v preteklosti, ne moremo ustvariti nove prihodnosti. Preprosto ni mogoče.
Vaše telo deluje kot nezavedni um, zato ni prepoznalo razlike med dejanskim dogodkom v vašem življenju, ki je izzvalo čustveno stanje, ter čustvi, ki ste jih ustvarili zgolj z mislimi, ko ste obudili spomin na dogodek.
Ko živimo v tako imenovanem preživetvenem načinu, smo nenehno v stresu, se lahko osredotočimo samo na tri stvari: fizično telo (Sem dobro?), okolje (Kje je varno?) in čas (Kako dolgo bo ta grožnja visela nad menoj?). Nenehno osredotočanje na te tri zadeve povzroči, da smo manj duhovni, manj zavestni in manj pozorni, saj se v takšnem stanju učimo biti bolj osredotočeni nase, na svoje telo, pa tudi na gmotne stvari - poleg vseh težav, ki jih doživljamo v svojem zunanjem svetu.
Če si v umu dovoljkrat predstavljate želene odločitve, oblike vedenja in izkušnje, po svoje vedno znova utrjujete novo raven uma. Takrat se začnejo vaši možgani fizično spreminjati - ustvarijo se nova nevrološka vezja, ki vam omogočijo, da um deluje na novih ravneh - dobite občutek, da se je izkušnja že zgodila. Takrat zgolj z mislimi ustvarjate epigenetske različice, ki vodijo do resničnih strukturnih in funkcionalnih sprememb v telesu - tako kot tisti, ki se odzovejo na placebo. Takrat možgani in telo nič več ne podoživljajo enake preteklosti, živijo v drugačni prihodnosti, ki ste jo ustvarili v svojem umu.
Ko v umu ustvarjate usodo ali sanjate o novem izidu, si zadevo vedno znova predstavljate, dokler se vam ne zdi poznana oziroma domača. Več znanja in izkušenj v zvezi z želeno novo resničnostjo vtkete v svoje možgane, več virov imate na voljo, da bi si zadevo bolje predstavljali, zato se okrepita tudi vaša namera in pričakovanje. Opominjate se na to, kakšno bo videti vaše življenje, in kako se boste počutili, ko boste dobili želeno. S tem pozornost oplemenitite z namero. Potem misli in namere zavestno oplemenitite z okrepljenimi čustvi, recimo z radostjo in hvaležnostjo. Ko lahko sprejmete novo čustvo in postanete bolj vznemirjeni, v telesu ustvarite takšno nevrokemično stanje, kot bi obstajalo, če bi se želeno dejansko dogajalo. Lahko bi rekli, da telesu omogočite vsaj malce doživeti prihodnjo izkušnjo. Vaši možgani in telo namreč ne poznajo razlike med doživljanjem dejanske izkušnje in zgolj razmišljanjem o njej - nevrokemično je zadeva enaka. Možgani in telo tako verjamejo, da dejansko doživljajo novo izkušnjo v sedanjem trenutku.
Raziskave kažejo, da pozitivna, mogočna čustva, kot sta prijaznost in sočutje običajno spodbujajo nastajanje drugačne oblike nevropeptida (imenovane oksitocin), ki onemogoči delovanje receptorjev v amigdali, delu možganov, ki ustvarja strah in tesnobo. Ko se znabimo strahu, lahko občutimo veliko več zaupanja in ljubezni, obenem pa smo bolj sposobni odpuščati. Nismo več sebični.
Hvaležnost je eno od najmočnejših čustev za krepitev dojemljivosti. Če ste sposobni hvaležnost začutiti pred dejanskim dogodkom, začne vaše telo (tako kot nezavedni um) verjati, da se je prihodnji dogodek že zgodil - oziroma se vam zadeva dogaja v tem trenutku. Hvaležnost je zato najplemenitejša raven prejemanja. Če lahko začutite spoštovanje in hvaležnost, zadevo pa oplemenitite z jasno namero, začenjate dogodek uteleševati na čustveni ravni. Spreminjate svoje možgane in telo.
Znanstveni poskusi kažejo, da resničnosti ne vidimo takšne, kakršna je. Svojo resničnost nezavedno oblikujemo po svojih spominih iz preteklosti, in prav preteklost je tista, ki je nevrokemično vtkana v naše možgane.
Svoja prepričanja dojemamo kot resnice, ne zamisli, ki jih lahko spremenimo. Če smo zelo močno prepričani o nečem, bi nam lahko predložili dokaze o nasprotnem, pa jih ne bi videli, ker je to, kar zaznavamo, popolnoma drugačno. Naučili smo se verjeti v najrazličnejše stvari, ki negativno vplivajo na naše zdravje in srečo.
Če samo enkrat spremenite prepričanja in dojemanje, to ni dovolj. Spremembe morate vedno znova utrjevati.
Če se osredotočite na to, kaj hočete, in manj na to, česa nočete, lahko ustvarite vse, kaj si želite, obenem pa "izbrišete" vse, česar nočete več, saj temu ne namenjate več pozornosti. Kamor usmerjate svojo pozornost, tja gre vaša energija. Ko svoje zavedanje oziroma um osmerite v zmožnosti, jih oplemenitite s svojo energijo. Posledica: s svojo pozornostjo oziroma opazovanjem vplivate na materijo. Učinek placeba torej ni namišljen, je kvantna resničnost.
Kako pa lahko dosežemo točko nadnaravnega? Početi moramo to, kar je "nenaravno" - sredi krize, ko vsi občutijo pomanjkanje in revščino, moramo dajati; ko so vsi jezni in obsojajo druge, moramo ljubiti; ko se vsi bojijo, moramo biti pogumni in mirni; ko so vsi sovražni in agresivni, moramo biti prijazni; ko si vsi agresivno prizadevajo, da bi bili prvi, da bi imeli nadzor in ognjevito tekmujejo med seboj ter se do onemoglosti ženejo, da bi se prerinili na vrh, se predajte možnostim; ko pa nam postavijo diagnozo kakšne bolezni, moramo ohraniti občutek celostnosti.
Ko nekoga opazumejo pri določenem početju, se tudi pri nas aktivirajo enaki nevroni. Če opazujete nekoga, ki ljubeče in sočutno vodi skupnost, boste tudi sami takšen vodja. In če ste priča, da se nekdo sam ozdravi, ko spremeni svoje miselne procese, obstaja večja verjetnost, da bo kaj takega uspelo tudi vam.
Če se vsak dan trudite dati vse od sebe in presegate sebična stanja drugih, ki jih izzovejo stresni hormoni, lahko skupaj spremenimo svet, če spremenimo sebe. In če bo dovolj posameznikov krepilo celostnost, bomo prej ali slej premagali vpliv sedanje miselnosti, ki temelji na strahu, tekmovalnosti, pomanjkanju, sovražnosti, pohlepu in prevarah.
Vzeto iz knjige Placebo ste vi - Vaš um je pomemben, avtor Joe Dispenza
