Piše: Matjaž Čadež, HALCOM - Pogled v prihodnost >>
Dr. Adizes, svetovni guru na področju managementa, si je zastavil vprašanje: zakaj je Švica uspešna konfederacij že več kot 730 let, Jugoslavija, ki je že razpadla, pa ni bila uspešna? Pa Švica nima nobenih naravnih bogastev, niti dostopa do morja, Jugoslavija pa ogromno. In ne samo to, Švico sestavljajo narodi (Italijani, Nemci, Francozi, Retoromani), torej predstavniki narodov, ki so imeli med seboj veliko vojn in spopadov, pa so se v Švici ti isti narodi zadržali pred medsebojnimi spopadi.
Zakaj Slovenija ni postala podobna Švici po osamosvojitvi?
Dr. Adizes, svetovni guru na področju upravljanja družb, je iskal vzroke, zakaj so nekateri uspešni, drugim pa ne uspeva.
Prišel je do zelo zanimive ugotovitve. Funkcija uspeha je odvisna od razmerja med energijo, porabljeno za povezovanje z zunanjim svetom, in energijo, potrošeno za notranje delovanje, še slabše - pri notranjem razpadanju.
[ŠTEVEC]: Zunanja integracija predstavlja iskanje tistih priložnosti na trgu, v svetu okoli nas, ki najbolj ustrezajo našim zmožnostim in sposobnostim. Pri tem seveda ne iščemo samo idealnih ujemanj med potrebami trga in našimi sposobnostmi, temveč tiste priložnosti, ki se jim z našimi sposobnostmi najlažje prilagodimo. To je energija, ki jo vlagamo navzven, v vizije, v inovacije, v ustvarjalnost, v razvoj.
[IMENOVALEC]: Notranja integracija, oziroma Adizes jo imenuje kar dezintegracija, to je razpadanje, pa predstavlja energijo, ki jo moramo stalno vlagati v to, da obstajamo, da delujemo, da procesi tečejo znotraj nas samih oziroma naših družb, da preživimo. Tu je tudi energija, ki jo porabljamo za notranje spore, notranja nesoglasja.
Energija posameznika, družine, podjetja, družbe je fiksna. Dan ima 24 ur za vse, tudi če se jo kakšen dan napihne, je potrebno počitek naslednje dni nadoknaditi.
Kako se to odraža pri posamezniku?
Predstavljajte si, da se vas le lotil strašen prehlad. Pa pride k vam sodelavec, ki ima sijajno zamisel, kako bi lahko postali še bolj uspešni na trgu. "Oprosti kolega, ampak ne danes, sem čisto brez energije." Vso energijo telo potrebuje za ozdravljenje, nič je ne ostane za kaj drugega.
Ali pa drug primer: Poznate mladega čednega fanta, ki se je rodil z zlato žlico, dokončal študij na elitni univerzi, za vstop v življenje so mu starši namenili pol milijona evrov, pa ostaja še vedno nekje v ozadju, tih, plah in vse, kar ima, mu ne pomaga k napredku. Ves čas se v njegovi glavi vrtijo dvomi, kaj naj naredi, česa ne sme narediti, ali se je prav odločil, kako bo naredil dober vtis, lastnega glasu v javnosti se boji.
Vsa energija gre za notranje delovanje, za notranje dvome. [IMENOVALEC]
Kako se to odraža v podjetju?
V podjetju energijo za notranje delovanje predstavlja prepričevanje ljudi, da se nekaj naredi, prodajanje idej za spremembe, notranja politika, razlaganje, motiviranje, preverjanje ali so se dogovorjene naloge res pravilno izvedle itd. [IMENOVALEC]
Samo preostanek energije, ki je še ostala od notranjega delovanja, gre lahko v zunanjo integracijo, to je v iskanje priložnosti na trgu. [ŠTEVEC]
Zanimivo je pogledati startup-e. Na začetku svoje kariere vso energijo posvečajo temu, kako plasirati proizvod na trg. Velik delež energije gre v zunanjo integracijo. Navznoter so še precej neurejeni in jim to ne predstavlja skrbi. Vsi delajo z entuziazmom, nikomur ni odveč delati različne stvari, nikoli ne pride do razmišljanja "to ni moje delo", kadar gre za uspeh firme.
Kot se startup širi, prihaja do večje urejenosti, do razdelitve odgovornosti. Razmerje med zunanjo in notranjo integracijo se spreminja v prid notranjega delovanja. Dokler so odnosi v družbi še dobri, ljudje se spoštujejo in si zaupajo, je to zdrav razvoj družbe. Problem pa nastane takrat, ko se pojavi nezadovoljstvo.
Nastajajo trenja med oddelki, pojavljajo se izjave "to ni naša naloga, naj jo rešijo v drugem oddelku". Vedno bolj pogosto se iščejo napake zunaj sebe ali zunaj našega oddelka. “Mi smo vedno vse opravili kot je treba, le tisti v financah nič ne znajo.” Taki trendi požirajo vedno več energije družbi. Stalno je potrebno ugotavljati probleme, jih ad hoc reševati, ob reševanju se pojavijo novi problemi, nenadoma se podjetje ukvarja samo še s seboj. [IMENOVALEC]
Energije za zunanjo integracijo je zmanjkalo. Podjetje se je znašlo na krivulji navzdol, proti propadu.
Kako pa se to odraža v Sloveniji?
Zelo podobno kot v podjetju. Kaj vse smo dosegli v času priprav na osamosvojitev in v prvih letih osamosvojitve. Ljudje nismo mogli verjeti, kaj vse smo dosegli v kratkem času. Najprej smo trepetali, ali se bomo res lahko rešili jugoslovanske armade, potem smo poslušali, da nas svet ne bo priznal kot samostojno državo, izgubili smo najpomembnejši trg Jugoslavijo in nismo vedeli, ali bomo ekonomsko preživeli brez znanja, kako pristopiti na bolj razvit trg, ki zahteva bolj kakovostne proizvode in storitve, potem je bila vroča želja, da se pridružimo EU in Natu, tudi to nam je uspelo. Svet ni mogel verjeti, kako hitro smo okrevali in pridobili smo pomemben vpliv v svetu.
Vse nam je uspelo z notranjim navdušenjem, s posvečanjem skupnim ciljem. Ogromno energije smo vlagali v zunanjo integracijo. [ŠTEVEC]
Ko smo vzleteli na krilih uspehov, smo prišli v fazo samozadovoljstva. Pričeli smo se bolj ukvarjati sami s seboj kot s priložnostmi na svetovnem trgu. Kako se to odraža?
- Povečevali smo javno upravo;
- pisali smo stalno nove zakone, ki so bili vse bolj komplicirani s tisoč izjemami, da bi zadovoljili interese posameznih skupin, ki so bile vplivne;
- tajkunske zgodbe so uničile marsikatero perspektivno dejavnost;
- interes vplivnih ljudi se je obrnil od interesa za skupno dobro v interes za lastno dobro, ali dobro svoje ideološke skupine;
- politika je ostala zasidrana v neprivatiziranih podjetjih, na koncu pa smo marsikatero podjetje v državni lasti prodali za majhen denar lastnikom, ki prihajajo iz držav z manj razvitim gospodarstvom, ki ne prinašajo novega znanja v Slovenijo;
- v Sloveniji se je medijsko začelo graditi na razkolu v narodu;
- delovanje države je postajalo vse bolj netransparentno;
- ...
Enormne količine energije v Sloveniji porabljamo za notranjo dezintegracijo, notranje razpadanje, za notranje razkole, za iskanje notranjih sovražnikov, fašizma, janšizma, za iskanje lukenj v zakonih, za neosovane napade na drugače misleče ... [IMENOVALEC]
Sloveniji kot državi je zato zmanjkalo energije za zunanjo integracijo: za postavitev vizije, kam se želimo kot država usmerjati, kje so naše dolgoročne prednosti na svetovnem trgu.
VENDAR: Ni vse slabo
V Sloveniji je mnogo posameznikov, ki dosegajo svetovne uspehe. Pa naj bo to v športu, v kulturi in v gospodarstvu. Še posebej v podjetništvu, ki je usmerjeno na tuje trge in torej ni odvisno od pristranske domače politike.
Na lastnih izkušnjah kot član sveta gazel že 17 let lahko povem, kako neverjetno rast odličnih družb usmerjenih v svetovni trg je dosegla Slovenija. Če je bilo pred 10 leti še mogoče pridobiti zlato gazelo pri manj kot 10 milijonih evrov letnih prihodkov, je to v zadnjih letih težko doseči pri manj kot 30 milijoni. Pri čemer pa je še posebej pomembno, da temeljijo vse izbrane zlate gazele na zdravih osnovah, in se zavedajo, da pozitiven je odnos do zaposlenih in do njihove osebne rasti največji adut njihovega uspeha. Vse zlate gazele v zadnjem času imajo preko 90% prihodkov s tujega trga. Nekaj teh podjetij je že trendsetterjev v svetu.
Zakaj pa njim uspeva, državi pa ne? Zakaj se ne bi učili iz njihovih izkušenj?
Kot formula uspeha prikazuje, se pri teh izvrstnih podjetjih brez prestanka trudijo, da:
- ostaja v kolektivu medsebojno zaupanje in spoštovanje na zelo visokem nivoju
- so transparentni (naprimer v podjetju Dewesoft ima vsak zaposleni kadarkoli dostop do vseh številk in delovanja podjetja, razen osebnih plač);
- na sestankih je pravilo majhno število ljudi, gledajo si v oči, zaključki so kratki in jedrnati, naloge so razdeljene in zaradi zaupanja ni potrebno pretirano nadzirati, ali so tudi dobro izpeljane;
- zaposleni si ne skrivajo informacij in si stalno pomagajo;
- ne iščejo se stroge ločnice o tem, kdo je za kaj odgovoren; če nekdo vidi, da lahko pomaga tudi tam, kjer ni njegova neposredna odgovornost, z veseljem priskoči - tak pozitiven duh se širi v podjetju;
- različnost jih bogati, ne pa razdvaja;
- ...
Za medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki je ključnega pomena, da se energija za notranje delovanje oziroma notranje spore korenito zmanjša, so potrebni ljudje z modrostjo, izkušnjami in tako samozavestni, da so sposobni preseči ideološka sovraštva.
Medsebojno zaupanje in spoštovanje gradi, sovraštvo razkraja.
Kako preseči ta gordijski vozel na ravni države?
Ne verjamem, da je mogoče spremeniti tiste politike, ki s stalnim spodbujanjem sovraštva proti nasprotnemu polu uspevajo povečevati število svojih pripadnikov. Verjamem pa, da obstojajo temeljne vrednote, ki jih večina ljudi, ne glede na ideologijo, ki ji pripadajo, sprejema pozitivno in bi želela živeti v državi, kjer se te temeljne vrednote spoštujejo.
Katere so te temeljne vrednote?
- spoštovanje in zaupanje
- medsebojna pomoč
- pripadnost
- poštenost
- zmernost
Pri tem je nujno, da tudi država ustvari pogoje, kjer so te vrednote cenjene in načrto promovirane. Zato je nujno, da država poskrbi za:
- osebno svobodo
- samostojnost
- učinkovitost
- preglednost
- vključenost
- vzgojo in izobraževanje samostojnih in razmišljujočih državljanov
Če se odprejo različni kanali za promoviranje temeljnih vrednot, je mogoče pričakovati, da bodo volivci pričeli ocenjevati kandidate na volilnih listah na osnovi pripadnosti oziroma odstopanj od temeljnih vrednot, kar pa je že začetek izbire po kriterijih, ki lahko zmanjša razklanost v družbi, zmanjša energijo, ki jo Slovenija troši za medsebojne politične spore in osvobodi energijo za grajenje pogleda v prihodnost.
S potencialom, ki ga ima Slovenija v ljudeh, v znanju, v izkušnjah in v predanosti lahko ponovno začenjamo sanjati, da bi se približali Švici.
Več v knjigi HALCOM - Pogled v prihodnost >>
