Nekaterih spišejo daljšo, drugi krajšo, nekateri imajo mnogo strani humorja, drugi tragičnosti. Želim si, da bo moja knjiga na koncu življenja zelo debela in da jo bodo položili na police med "inspiracijske". 

Tako pišem in pišem in pišem to knjigo življenja in z radovednostjo gledam v prazne liste, kako jih bom obogatila jutri in kako dan za tem. Upam, da bo še veliko poglavij zapolnjenih s humorjem, z ustvarjalnostjo, z nasmehi in ljubeznijo, z dobroto in pogumom. Vem, prišel bo čas, ko bom morala odložiti to knjigo. A vsa ta zapisana poglavja bodo ostala. Zato se bom še naprej dan za dnem trudila ustvarjati zgodbe za to knjigo, za katero bo bralec ob zadnjem listu lahko rekel – Vau, ta knjiga je izjemna! 

Če ni čustev v pisatelju, ni čustev v bralcu. A ko ta pisatelj spiše poglavje in pogleda nazaj: 

  • Se spomni trenutkov, ki so mu segli do srca – včasih ga otoplili, drugič zarezali.
  • Se spomni solz – solz sreče in solz bolečine.
  • Se spomni ključnih ljudi – nekatere je tesno objel, drugim zadnjič pomahal v slovo.
  • Se spomni novih izkustev – tako bridkih kot lepih.
  • Se spomni krajev – eni so mu pokazali lepote sveta, drugi utrdili vrednost doma.

Predvsem pa se spomni trenutkov in izkušenj, za katere reče – bilo je vredno! Hvala!

Hvala vsem, ki ste tudi z mano soustvarjali leto 2020.