SLOVENOLOGIJA; Življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej.

Avtor: Noah Charney

Ob tej knjigi sem se nekajkrat pošteno nasmejala. 🙂 Američan Noah Charney, ki z družino živi v Sloveniji, na humoren način opisuje Slovenijo in Slovence. Hkrati pa večkrat poudari, kako zelo obožuje to našo deželo. 

Ugodnosti, ki jih imamo v Sloveniji, hvalijo in občudujejo predvsem tujci. Kot pravi Jure Ugovšek, novinar Financ: "Slovencem se zdijo te ugodnosti samoumevne. Menijo, da bi za svoje davke morali dobiti še več. Ampak to je najbrž v človeški naravi, v slovenski vsekakor je." Ker sem veliko potoval in sem v Sloveniji tujec, lahko ocenim, da je Slovencem luštno - imajo kombinacijo državnih ugodnosti, visoko kakovost življenja z zmernimi stroški, osupljive naravne lepote, varnost in čistočo (v Sloveniji bi lahko dobesedno jedli s ceste, čeprav to ni priporočljivo niti tu). 

Slovencem se zdi precej čudno, da rad govorim o svojem delu, saj večina nad svojim ni pretirano navdušena. Slovencem je delo sredstvo za dosego cilja in je zadnja stvar, o kateri želijo čez vikend razpravljati ob pivu. 

Slovenci ne marajo izstopati niti se jih k temu ne spodbuja: V Sloveniji je prisoten sindrom, da je treba ljudi, ki se izpostavijo in uspejo, postaviti na realna tla. Obstaja obupen lokalni rek, ki pravi: "Če gledaš v zvezde, boš stopil v drek." Kako grozno je to učiti in prenašati na otroke - ne trudi se s sanjarjenjem ali prizadevanjem, saj ti bo spodletelo in na koncu boš na slabšem kot prej. To je čisto nasprotje tega, kar se učijo Američani! Sicer mi lahko oporekate, da so Američani preveč polni sami sebe in imajo vcepljen nerealen občutek, da je ves svet njihov. Toda vseeno je bolje učiti otroke optimizma kot tega, da je ves trud zaman. 

Slovenci si dajejo veliko opravka s tem, kaj si bodo mislili sosedje, in se močno trudijo, da bi bili uspešnejši od njih. 

Vsi učenci se slej ko prej naučijo brati, pisati, računati, medtem ko je učenje samozavesti redka, a zelo pomembna popotnica za življenje. Življenje nam neizogibno prinaša veliko negativnosti, zato moramo dobiti trdo kožo ali pa tvegati umik, propad zaradi strahu pred neuspehu. Edina stvar, ki je slabša od samega neuspeha, je, da se zaradi strahu pred neuspehom nikoli ne potrudimo za tisto, kar si zares želimo. 

Občutek, da je ves svet tvoj in da trdo ter pametno delo obrodi sadove, je zelo neslovenski, medtem ko v ZDA to preveč poudarjajo. 

Starši imamo priložnost, da v prvih desetih letih svoje otroke vzgojimo v samozavestne osebe. To je edini in najboljši dar, ki jim ga lahko damo kot popotnico za življenje. Zato jih naučite, da je vse, kar delajo in za kar se trudijo - nekaj vredno. Če bodo usvojili to, bo svet njihov. 

Prvič videl: 

  • Na oglasih za supermarkete oglašujete meso. Ampak to meso je surovo! 
  • Vsi se skoraj po istem navodilu rokujejo in voščijo. Za rojstni dan začuda vsi rečejo: "Vse najboljše za rojstni dan." Vsi enako. Kot da je to neko pravilo. 
  • Darilne vrečke. Prvič sem jih videl. Američani namreč darila zavijamo v darilni papir. 
  • Dokler se nisem preselil v Slovenijo, nisem še nikoli videl barvnih nagrobnih sveč, ki so osupljivo lepe. Preden sem spoznal, čemu so namenjene, sem jih  nekaj za darilo kupil mami (vijolično ima v dnevni sobi). Poleg tega sem jih uporabil tudi kot dekoracijo v svojem prvem tukajšnjem stanovanju - predstavljajte si, kaj si je mislila žena, ko je na začetku najinega razmerja prišla na obisk, sam pa sem za bolj romantično vzdušje v sobi prižgal nagrobne sveče. 

V tujini dostop do katerekoli znane osebe preprečujejo publicisti, menedžerji in poslovne sekretarke. V Sloveniji jim preprosto pošlješ elektronsko pošto, na katero tudi odgovorijo. 

Veliko ljudi verjame, da bodo videti pametnejši, če bodo uporabljali eksotične, ezoterične besede. Zato slovenski esejisti tako radi uporabljajo težko razumljive besede. Ideje o tem, da boš videti pametnejši, če govoriš zapleteno, pa ne odobravajo povsod. Večina ameriških bralce bi rekla, da se vsak, ki uporablja eksotično besedišče, za njim skriva; navidezna zapletenost le prikriva pomanjkanje vsebine. Najpametnejši ljudje in najboljši pisci so v resnici tisti, ki znajo zapleteno zadevo prikazati kot izjemno preprosto, in ne ravno obratno. 

V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje poceni in izjemno kvalitetno. Sam sem še svež član slovenskega zdravstvenega sistema in sem nad njim očaran. Slovenci se sicer radi pritožujejo, a vse je relativno. Zame je to odlično, prvovrstno zdravstvo z minimalno ceno in sprejemljivimi čakalnimi dobami za primere, ki niso urgentni. 

Neverjetno je, da nekateri Slovenci resnično mislijo, da vegetarijanstvo ni zdravo! 

Umetnost je bila vedno dokaz, da civilizacija napreduje in sveti. Revnejše kulture, ki populacije ne morejo oskrbeti niti z osnovnimi potrebami, se umetnosti odrečejo. To je razumljivo - brez baleta zlahka preživimo, brez kruha pa ne -, vendar zgodovina človeštva tovrstne civilizacije pomiluje. Umetnost je znamenje časti in dostojanstva družbe, mesta in države. In zato bi država - ne glede na vse - v Sloveniji še naprej morala podpirati umetnost in kulturo. 

Slovenci ne marajo izstopati. Povsod razen v središču Ljubljane bo človek z značilnim in vpadljivim načinom oblačenja ali noro frizuro, morda pa samo dominantno osebnostjo, ki pritegne pozornost, videti nenavadno. V ZDA vsak počne kaj samosvojega, da bi pritegnil pozornost; če se zliješ z množico, nisi kul, izstopanje je edini pravi način. Gre za dva popolnoma različna življenjska pristopa. Saj si sploh ne pomišljam iti ven v pižami; imam dolge lase in rdečo brado, obut sem v kričeče oranžne crocse in sprehajam psa, ki nima dlake. Ampak najbrž sem edini občan Kamnika, ki se ujema s tem opisom. 

V socializmu se izstopanja iz množice ni spodbujalo. V celotni slovenski zgodovini, ki je bila zelo uspešna, glede na to, da je država vedno delovala v okviru večjega, tujega imperija, je bila sklonjena glava in nevzbujanje pozornosti pametna taktika. 

To je zelo slovensko - nihče ne želi izstopati, prevzemati odgovornosti, kajti prisoten je strah, da bi gasilce klicali po nepotrebnem. Po drugi strani so Američani superjunaki - vsi bi poklicali v upanju, da bodo prvi in da jih bodo kot junake dneva intervjuvali za poročila. Slovenci ... raje ne. 

Američani so neprikrito čudaški in neobičajni - naša kultura to spodbuja, in ljudje, ki so videti preveč "normalni", veljajo za dolgočasne. Slovenija je dežela, polna biserov, a ti so skriti v školjkah. 

Vsebina je iz knjige SLOVENOLOGIJA, Noah Charney