Povzetek knjige SRCE ŠAMANA, zgodbe in prakse svetlobnega bojevnika
Avtor: Alberto Villoldo
Andski šamani poznajo svete sanj, ki vodijo planete na nebu in človeško usodo na zemlji. Svete sanje so zemljevid v prihodnost, a brez vrisanih poti, ki bi jim lahko sledili, ali stez - razen tistih, ki jih zarišete sami.
Vsakem od nas je dan delec sveti sanj, da ga ohranja in izraža po svoje. Ko pozabimo, da smo odgovorni za bistven in nujen delec svetih sanj, se nam življenje postavi na glavo, naše osebne sanje postanejo nočne more, življenje pa strmoglavi v kaos.
Ko boste sprejeli, da se življenje ves čas spreminja, da je smrt danost in da vas ne more nihče, razen vas samih, osvoboditi življenja v strahu in negotovosti - bo kaos v vašem življenju prešel red in prevladala bo lepota.
Kadar sanjarite, iščete dopolnitev zunaj sebe. Sanjarjenje je včasih dobronamerno ali celo prijetno, vendar je vselej obrazec za nesrečo. In čeprav se včasih ne sprevrže v moro, nas zaziblje v ugodje, ki ne spodbuja rasti - življenje izgubi čas in smisel.
Kako prepoznate, da vas je uročilo sanjarjenje? Vedno je zavito v: "Ko ..., tedaj ..."
Kako veste, da ste odkrili svete sanje? Ker so veliko večje od vas in se zdi, da je nemogoče izpeljati vse, kar želite. Svete sanje usmerjajo v poslanstvo, kot so usmerile Martina Lutra Kinga in Mahatma Gandhija.
Odkril sem, da začne vesolje aktivno delovati v naše dobro, ko se oklepamo svetih sanj, in naredi vse, da bi nemogoče postalo možno. Daje nam energijo in veščine, ki nam poprej niso bile dostopne.
Da bi odkrili svete sanje, morate biti pogumni. Ne morete biti pasiven in negotov opazovalec ljudi, katerih življenje je pomenljivo. Svete sanje ne potrkajo na vrata: zahtevajo, da zapustite znano in se vkrcate na potovanje. Zahtevajo, da se ne izneverjate svoji integriteti. Zahtevajo, da se ne pustite speljati na "lahko pot", saj vas porivajo, da premagate laž o tem, da je vaše sanjarjenje primerno in vas bo ohranjalo zadovoljne.
Varnost, zdravje in ljubezen so stvari, ki si jih vsi želimo, pa nam jih nekako nikoli ne uspe imeti dovolj.
V domišljiji lahko potujemo na čarobno področje, kjer čas teče v prihodnost kot reka. Če verjamemo, da teče reka zgolj v eno smer, je preteklost stvar zgodovine, dejstev in dogodkov, kamor se ne moremo vrniti, prihodnost pa postane le izpeljava sedanjosti. A v svetih sanjah čas ne sledi pravilom, kakršnih nas učijo v šolah in jih naš logični um voljno podpira. Brezčasnost poznajo starodavne civilizacije.
Ni nam treba biti šaman, da bi razumeli, kako sanje o napredku človeštva prehajajo v moro in kako parazitsko se človeštvo obnaša do zemlje. Izvajamo nekakšen matricid, saj počasi ubijamo lastno mater.
Tokovi reke časa ne tečejo le iz preteklosti v prihodnost. In ni se vam potrebno boriti s tokom, ko plavate po reki navzgor. Najti morate le pravi podtok, ki vas ponese tako daleč v preteklost, kot si želite. Mogoče je odpotovati in raziskovati tokove jutrišnjega dne in odkriti priložnosti zase in za svoje ljudi.
Ne moreš izbrati trenutka svojega prehoda (smrti). Lahko pa izbereš, da boš vstopil vanj pogumno, se predal smrti kot ljubimki ter odnesel zavedanje s seboj v onstranstvo.
Ko odkrijete svoje svete sanje in okusite moč prvobitne svetlobe, si jo na moč želite deliti z drugimi in jo svobodno predajati. Prvobitna svetloba se širi v vas le toliko, kolikor je dajete drugim. Danes so sveti sanjalci redki. Ljudje kopičijo brlečo svetlobo, ki jo imajo, saj se bojijo, da bi jim kdo lahko ukradel ogenj. Številni današnji učitelji nočejo razkrivati skrivnosti. Komaj še kdo kaj predaja. Toda vaščani v Andih se v vsakdanjem življenju držijo načela predajanja. "Danes meni, jutri tebi." Čeprav ljudska modrost vzpostavlja praktično recipročnost med ljudmi, je višji pomen besede dejanje, ne da bi pričakovali kakršnokoli povračilo.
Moški mora prepotovati naporno pot čez gore, da bi našel žensko, s katero lahko odkrije srečo. Nikakor ne more najti smisla v tem, da bi bil sam, in zoprno mu je biti sam. Po drugi strani pa mora ženska sama spoznati svojo naravo. Če čaka moškega, da bi jo odkril, se bo našla le njegovem odsevu in nikoli ne bo srečna. Ženska je cela brez moškega, toda moški je brez ženske zgolj polovičen.
Ženska je tista, ki izbere partnerja, saj je nje instinkt veliko ostrejši od moškega, kajti moško presojo vedno megli poželenje.
Svetloba samo daje. Ničesar ne zahteva v zameno. Enako greje bogate in revne. Sonce zvesto vzhaja jutro za jutrom in je vir življenja naših rastlin.
Iz knjige Alica v čudežni deželi: "Če ne veš, kam greš, te bo tja popeljala prav vsaka pot." To se zgodi, kadar nimate lastne zgodbe - prispete na isti dolgočasni cilj kot vsi drugi. Svete sanje so vselej večje od nas in njihov cilj je skrivnosten. Zato poskrbite, da izberete velike sanje, kajti zgodba vas bo neogibno popeljala tja.
Šamani pravijo, da se po izročilu vsi rodimo z dvema knjigama, s po eno v vsaki roki. V prvi je že zapisana usoda, kakršno sta nam izbrali izvirna družina in družbeni položaj. Če so bili vaši starši slabega zdravja ali so imeli slabo srce, je vaša usoda, da živite in umrete kot oni. Če se rodite revni, boste živeli in umrli revni. Druga knjiga je prazna in vabi vas, da napišete vanjo svojo lastno zgodbo. Lahko vzamemo pero in si napišemo, karkoli želimo, namesto da bi odigravali vlogo junaka v reciklirani, podedovani stari zgodbi.
V trenutku, ko verjamemo, da nismo avtorji svojega življenja, se ujamemo v sanjarijo. Ne režiramo več igre, temveč postanemo igralci na odru. In naše sanje prenehajo biti svete. Postanejo majhne in osebne. Ne vključujejo več drugih ljudi in narave in zvezd na nebu. Zajemajo samo nas. Vse se začne vrteti okoli "mene".
Zahodna psihologija poudarja, kako zelo pomembno je, da se spravimo s svojim otroštvom in izvorno družino. Psihologija šamanov je drugačna. Sprašuje, čemu ste si izbrali družino, v katero ste se rodili, in česa ste se prišli učit od svojih staršev.
Nikjer na tem svetu ni varno. So pa varni ljudje, ki s svojo svetlobo ustvarjajo varnost okoli sebe. Mati zemlja želi, da bi bilo njenim otrokom dobro, da bi bili varni. In pazila bo nate, če si ti pazil nanjo.
Brž ko dojamete, da vaša varnost ni odvisna od drugih ali od zunanjih okoliščin, od ograjenih skupnosti ali vojske, od večnih priseg ljubezni ali prijateljstva, lahko preoblikujete svoje sanje o varnosti.
Lepota mojega življenja je v tem, da vem, kdo bom, ko bom odšel.
Možgani te bodo pripeljali v težave devetkrat od desetič, medtem ko te srce vedno vodi prav. Duša je v srcu, ne v glavi.
Kadar duša leži v srcu, ljubiš brez pogojev, brez če-jev, s katerimi trgujemo v ljubezni. Možgani so primerni za krmarjenje v življenju, a nikar naj ne bodo tvoj cilj.
Če občutite lakoto (beri: pomanjkanje), strah, jezo ali osamljenost, se vprašajte: "Kaj imam od tega, da vztrajam pri takem razmišljanju ali čutenju?" Brž ko boste odkrili, katere koristi imate od tega, boste lažje opustili stare sanje. Dolga leta sem se tudi v družbi prijateljev počutil osamljenega. Tudi ob ljubljeni osebi sem se pogosto počutil zapuščenega in nevidnega. Nekega dne sem odkril, da sem se čustva oprijemal zato, ker mi je omogočalo, da sem se počutil posebnega. Drugačnega. Pa čeprav je to pomenilo živeti v svetu z enim samim človekom - s seboj.
Lahko dobite, kar hočete, ali pa pojasnjujete, zakaj ne morete dobiti.
Spoznali boste, da niste dogodki ali zgodbe, ki so se vam pripetili v življenju. Niste sad nesrečnega otroštva ali otrok alkoholičnih staršev ali nekdo, ki je preživel hudo bolezen. Postali boste sanjalec in ne sanje, zgodbar in ne zgodba. Postali boste varni, ničesar vam ne bo mogoče vzeti, niti imena in zgodovine.
Vsi doživimo trenutek, v katerem se prvič zavemo, da se vse konča - da cvetice ovenijo, da domači ljubljenčki umrejo, da se stari starši postarajo in preminejo. Smrt in konci so neizogibni. Celo mogočna cesarstva razpadejo. Toda smrti ne občutimo kot stvarne, dokler ne spoznamo, da ne umirajo le drugi. Tudi mi bomo. Če smrt zanikate, se ne menite zanjo ali jo vidite kot pojav v daljni prihodnosti, vas začne preganjati.
Sanje, da bi obstajali večno, nas zadržujejo, da ne izkusimo najlepšega vidika življenja, in sicer minljivosti. Nekateri metulji živijo le en dan. Nekateri kaktusi cvetijo le nekaj nočnih ur. Prav zato so tako izjemni. Trenutek sončne svetlobe na obrazu, zajtrk z ljubljeno osebo, otrokov nasmeh. Ta trenutek se ne bo nikoli več zgodil. Brž ko preoblikujemo sanje o trajnosti, lahko vzljubimo dani trenutek.
Vzljubite se, kakršni ste, vključno s tisto grdo platjo. Ni lahko, saj ste edini, ki resnično in dobro ve, kakšna štala ste. Samo vi veste, kolikokrat ste obrnili hrbet priložnosti, kako ste se prihlili v strahu, ko bi se lahko pogumno vzravnal. Bodite neustrašni, ko se ogledujete. Ste, kar ste. Globoko vdihnite in sprejmite se v dobrem in slabem, vi ste vi. Nihče drug vas ne bo tako "brezpogojno" odobril, ne da bi izvlekel visoko ceno za to. Vzljubite tisti del svojega telesa, ki vas najbolj moti - kljukast nos, dodaten valj maščobe na trebuhu, dvojno brado ... Ko vam bo uspelo, vas bodo tudi drugi postopoma vzljubili celega.
Analiziranje otroštva pomaga, a le za nekaj časa. Nato je treba zbrati pogum in odločenost za nadaljnje življenje - z ljubeznijo, začenši pri sebi.
Oblecite se, kakor da se ljubite, jejte, kakor da se ljubite, odpuščajte, kakor da se ljubite, delujte, kakor da se ljubite. Brezpogojna ljubezen je navada, ki jo je treba razvijati.
Odkrij, kaj bi najtežje ljubil, in ljubi. To je praksa svetlobnega bojevnika - ne zmaga nad sovražnikom, temveč ljubi, kar je najtežje.
Za šamane ljubezen ni občutek. Je sila, ki nam pomaga videti resnico med lažmi.
Najvplivnejši način za pisanje zlate knjige življenja je praksa dajanja. Vprašajte se: "Kaj lahko dam? Kako naj dajem lepoto in prinašam zdravje drugim? Kako naj služim vsem bitjem?"
Govorite resnico. Vsepovsod opazite lepoto.
Povzeto iz knjige SRCE ŠAMANA, Alberto Villoldo
