Starbucks odvisnica

Sem Petra Škarja in sem Starbucks odvisnica.

Ne morem si pomagati. Tako pač je. Saj ima vsakdo svoje hecne obsesije. No, ne vem ali to drži, a tolažba je že dobra 🙂 

In zdaj, ko sedim v Starbucksu in s težkim srcem priznam, da kava res ni najboljša, prav razmišljam, zakaj se mi oči tako zasvetijo vsakič, ko zagledam ta zeleni znak.

Prav zares fanatično iščem te Starbuckse povsod po svetu! Hkrati primerjam, kateri je najlepši (zaenkrat zmaga tisti v Amsterdamu). Obstaja boljša kava kot njihova. Obstajajo tudi boljši prigrizki. Obstaja tudi dosti lepših zgradb in notranje opreme. Obstaja še marsikaj boljšega kot vse to, kar Starbucks ponuja. Zakaj sem torej tako navdušena prav nad Starbucksom?

Zgodba! Zgodba je tista, ki me je tako povlekla, da jo začutim vsakič, ko sedim na njihovih udobnih foteljih in poslušam umirjeno glasbo. Kot bi me ti kotički po svetu opomnili, kaj je zares pomembno pri delu, pri širjenju svoje poslovne ideje in ideologije.

Vsako jutro gremo na delo z dvema željama - imeti čudovito jutro ob dobri kavi s prijatelji in narediti vsaj eno malenkost, da prispevamo k temu, da naredimo svet za odtenek lepši. In na tej filozofiji so leta 1971 zgradili prvo kavarno Starbucks. Želeli so narediti prostor med domom in službo. Prostor, kjer se boš počutil udobno kot na domačem fotelju, si odpočil in oddahnil od hitrega tempa vsakdana, in hkrati bil med ljudmi, s prijatelji, morda celo z računalnikom in knjigo (evo mene). 

Anglež, očitno prav tak fanatik Starbucksa (ker je edini, ki je notri dlje kot jaz, torej več kot tri ure), pravi, da začuti, kako želijo vnesti človeku občutek domačnosti. »Ko mi žena doma skuha kavo,« mi je rekel, »nikoli ne reče - 'številka 54, tvoja kava je pripravljena'. Pokliče me po imenu. Simon, tvoja kava je pripravljena. In prav tako to storijo tu, v Starbucksu.« Pa še res je. Ob naročilu te vprašajo za ime. Ko je kava pripravljena, pokličejo: »Petra, vaša kava je pripravljena.« Kavo ti podajo v roke in te pogledajo v oči. Malenkost, ki da stranki prijeten občutek.

Da je prostor poln lepih misli, spodbudnih besedil, je le en od pokazateljev, kako živijo to svojo ideologijo – naredi vsak dan vsaj nekaj malega, da bo svet za odtenek lepši. 

Vse izhaja iz osnovne ideologije. Prav to mi je všeč. Tega se vsakič znova spomnim in opomnim, ko sedim tu, v njihovih kavarnah. Zame je to boljši marketinški nasvet od vseh tehničnih nasvetov, katere besede uporabljati, kakšno prodajno pismo napisati, kako delati popuste, kako sestavljati oglase … Saj na koncu to niti ni tako pomembno. Ljudje te (ali te pač ne) vzljubijo zaradi ideologije, ki jo zagovarjaš in širiš. Zaradi ideologije, s katero se poistovetijo. Kava (ali knjiga ali kaj tretjega) je le posledica, ne bistvo.

Zakaj kupite kakšno knjigo slovenskega avtorja? V večini primerov beremo njegov intervju, ga kje poslušamo, spoznamo in nam je všeč, kar zagovarja, za kaj se zavzema. To nam je spodbuda, da vzamemo v roke tudi njegovo knjigo. Naša Sabina Košmrl želi izboljšati proces izobraževanja otrok, imeti okolje z več srčnimi učitelji - njena knjiga je le eno sredstvo, da to stori. Zoran Zavor želi pomagati ljudem, da bi v splošnem imeli boljše odnose – knjiga je le en od načinov, kako to stori. Ana Rozman želi pomagati mamica v prvem letu po rojstvu – knjiga je le en od načinov, kako to počne ... 

Ob tem ni bistven oglas na internetu: »AKCIJA! Samo še tri dni vam častimo poštnino. Ampak to še ni vse, če pokličete v naslednjih treh minutah …« no, saj veste, kam merim.  Dostikrat želim podobno usmeriti avtorje, ki izdajajo in promovirajo svojo knjigo. Naj širijo svoja prepričanja, svojo ideologijo. Tisti, ki jim bo to všeč, bodo sledili, brali, poslušali in tudi kupili knjigo. Komur ne bo, ga ne boš prepričal niti z besedami, niti z dobro top shop reklamo. 

Ta "starbucks pristop" mi je všeč, mi je pisan na kožo in mi je noro ljubi. In verjetno mi je prav zato tudi tako ljub ta Starbucks.

V njihovih kavarnah se velikokrat sprašujem - kaj želim spremeniti v svetu; kaj želim podati med ljudi; kaj iskreno, močno zagovarjam; kaj je moja ideologija in kaj temeljne vrednote … Na koncu (ali na začetku?) mi je prav to bistveno pri vsakem človeku. Vsi tisti tehnični napotki in 'marketinška pravila' verjetno pomagajo, kaj pa vem, nikoli se jih nisem načrtno učila, ampak niso bistvena.

Pismo, sem brihtna glede marketinga ... Kot bi bila res kakšen strokovnjak. No, nisem, na tem področju pa res ne. To je le hipen vpliv Starbucksa. 🙂 Na zdravje! 

P.s:: Morda kava ni najboljša, ampak te granole so pa odlične!

2019-08-23T11:16:37+00:00

3 komentarji

  1. Boštjan 21/08/2019 at 10:11 dop - Reply

    Mene bolj zanima kje si :), ker v Sloveniji očitno ne.

    • PetraSkarja 22/08/2019 at 8:41 dop - Reply

      Anglija. Chester.

  2. Alenka 14/09/2019 at 2:53 pop - Reply

    Welcome to the Club :-). Tudi midva obožujeva Starbucks. Pred 20 leti so bili edini za katere si vedel, da boš povsod po svetu dobil sojino mleko za svoj Caramel Machiato ;-). In vedno je bilo kaj tudi za vegetarijance. V Anglji je bila full velika izbira, v Parizu je bilo bolj malo, ampak se je izšlo. In ja, še vse ostalo opisano … zgodba in stik.
    Spomnila sem se še zgodbe Starbucksa na Dunaju. Namreč pri Starbucku je že od začetka pravilo, da se v lokalu ne kadi. In ko so prišli v Avstijo, so najeli prostor nasproti hotela Sacher in vsi so jim govorili, da ne bodo uspeli, ker v Avstriji kava in cigaret sta eno. Po pol leta je bil lokal ves čas poln … postal je stičišče kjer so se srečevale mamice z majnimi otroci, seveda točka srečanj nekadilcev in strastnih kofetarjev, ki to so, pa jim ob tem ni do cigarete. Danes je na Dunaju 14 Starbucks lokalov. 🙂

Vesela bom komentarjev!

Neuspehi uspešnih
Brezplačna E-knjiga - česa se lahko naučimo iz neuspehov (tudi drugih).

close-link
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

close-link