Steve Jobs (povzetek knjige)

steve-jobs-biografija-apple-197x300Steve Jobs, avtor Walter Isaacson

Biografija največjega računalniškega vizionarja

Nisem ravno pripadnica največjih ljubiteljev Applovih izdelkov (sicer z mnogih vidikov cenim Steva Jobsa in njegovo delo), a mi je bila kljub temu knjiga zelo dobra. Lepo prikaže različne plati - ne zgolj poveličevanje njega, ampak prikaže tudi njegove temačne dele osebnosti. Od vsega mi je bilo verjetno še najbolj zanimivo vedeti, koliko padcev in bolečih neuspehov je imel tekom celotne kariere. Ljudje stalno iščemo 'tisto nekaj', s čimer nam bo res uspelo in bomo 'živeli srečno do konca svojih dni', a če se poglabljamo v zgodbe uspešnih, spoznamo, da so bili ves čas v podjetniški borbi, mnogih rizikih, nestabilnosti, stalnih vzponih in padcih - vse do zadnjega dne.

"Živeli norci. Posebneži. Uporniki. Nemirneži. Okrogli čepi in kvadratne luknje. Tisti, ki gledajo drugače. Nimajo radi pravil. In ne spoštujejo zatečenega stanja. Lahko jih navajaš, se z njimi strinjaš, jih poveličuješ ali zaničuješ. Le ignorirati jih ne moreš. Kajti oni so tisti, ki poskrbijo za spremembe. Človeštvo potiskajo naprej. In medtem ko nekateri v njih vidijo norce, mi vidimo genialnost. Svet spreminjajo ljudje, ki so dovolj nori, da verjamejo, da to lahko storijo." Reklama za Apple leta 1984.

Ta knjiga podaja zgodbo o vihravem življenju in žareči osebnosti kreativnega poslovneža, ki je ljubil popolnost in ga je gnalo, da je revolucionarno preoblikoval šest različnih panog: osebno računalništvo, animirani film, glasbo, telefone, tablične računalnike in digitalno založništvo.

Ni bil vzoren ne kot šef in ne kot človek. Ko so ga obsedali demoni, je vse okoli sebe spravljal v bes in obup. Vendar so bili njegova osebnost, njegove strasti in izdelki vsi prepleteni, deli integriranega sistema, podobno kot je držalo tudi za Applovo strojno in programsko opremo. Njegova pripoved je tako lahko hkrati poučna in svarilna, polna lekcij o inovaciji, značaju, vodenju in vrednotah.

Steve Jobs: "Veliko takega sem storil, na kar nisem ponosen, na primer to, kako sem ravnal, ko je moje dekle z menoj zanosilo, ko mi je bilo triindvajset let. Nimam pa skrivnosti, ki bi jih želel skrivati."

Oče ga je učil, da je zadnjo stran omar in plotov prav tako pomembno izdelati popolno, kot prvo stran. Tega se je držal vsa leta pri izdelavi vseh izdelkov.

Steve se je začel ukvarjati s svojimi obsedenimi prehranjevalnimi navadami (jedel le sadje in zelenjavo). Naučil se je nepremično gledati ljudi v oči, in do popolnosti je prignal dolga obdobja tišine z vmesnimi izbruhi hitrega govorjenja. Zaradi te nenavadne mešanice intenzivnosti in vzvišenosti ter las do ramen in kuštrave brade je bil podoben noremu šamanu. Nihal je med očarljivostjo in čudnostjo.

V svoji mladosti je mnogokrat jemal LSD. Mnogo je meditiral. Oboževal je Boba Dylana. Stalno je hodil bos. Prepričan je bil, da telo z vegeterijansko hrano z veliko sadja ne preprečuje le nastanka škodljive sluzi, temveč tudi neprijetnega telesnega vonja, tudi če se ne tušira redno – ta njegova teorija je bila zgrešena.

Jobs se z vzhodnjaško duhovnostjo in posebej za zen budizem ni ukvarjal le površno in mimogrede kot mnogi mladi. Sprejel jo je z zanj značilno intenzivnostjo in je globoko zaznamovala njegovo osebnost. To vidite v njegovi strogi, minimalistični estetiki ter intenzivnem osredotočanju na karkoli.

Steve Jobs: »Začel sem spoznavati, da sta intuitivno razumevanje in zavest pomembnejša od abstratnega razmišljanja in intelektualne logične analize.«

Friedland: »Največji vtis je name naredila njegova intenzivnost. Vse, kar ga je zanimalo, je praviloma gnal do nesmiselnih skrajnosti.«

Zanimalo ga je doseganje razsvetljenja skozi asketsko življenje, odrekanje in preprostost.

Ob vrnitvi iz Indije je povedal: »Ko sem se vrnil v Ameriko, sem doživel veliko večji kulturni šok kot poprej, ko sem prišel v Indijo. Ljudje na indijskem podeželju ne uporabljajo razuma tako kot mi, bolj se zanašajo na intuicijo, ta pa je veliko bolj razvita kot drugod po svetu. Intuicija je zelo močna stvar, po mojem prepričanju močnejša od razuma. To je globoko vplivalo na moje delo.

Ko sem se vrnil po sedmih mesecih v indijskih vaseh, sem jasno videl norost zahodnega sveta pa tudi njegovo sposobnost za racionalno razmišljanje. Če le sediš in opazuješ, ugotoviš, kako nemiren je tvoj duh. Če se poskušaš umiriti, je še slabše, sčasom pa se vendarle umiri in ko se, je mogoče slišati manj opazne stvari – tedaj vzcveti intuicija in stvari začneš videvati jasneje in živiš bolj v sedanjem trenutku. Tvoj duh se upočasni in doživljaš veličastno raztezanje trenutka. Toliko več vidiš, kot si lahko videl prej. Gre za disciplino, ki jo je treba prakticirati.

Spoznal sem resnico zenovskega izreka: Če si pripravljen potovati okoli sveta, da bi prišel do učitelja, se bo ta pojavil v neposredni bližini.«

Največja dovršenost je v preprostosti. Ta misel je določala vso poznejšo Jobsovo filozofijo oblikovanja.

Steve Jobs: »Prihodnost najbolje napoveš tako, da jo izumiš.«

Atkinson: »Ker nisem vedel, da tega ni mogoče izpeljati, sem lahko izpeljal.«

Steve Jobs: »Prisegel sem si, da ne bom dovolil, da bi mi denar uničil življenje.« In res je živel skromno glede na ogromne zneske, ki jih je služil.

Jobsov glavni preizkus pri novačenje sodelavcev leta 1981 je bil v preverjanju, ali so dovolj predani konkretnemu izdelku. Kandidatom je pokazal prototip maca in opazoval – če so se jim oči zasvetile, če so takoj prijeli za miško in začeli z njo kazati in klikati, se je Steve nasmehnil in jih vzel v službo.

Kot laserski žarek je Jobs usmeril pogled vate in niti trenil ni z očesom. Čisto vseeno je bilo, ali ti je postregel neko ogabno pijačo. Vseeno si jo popil. Deloval je nekako hipnotično na ljudi. Tudi stvari, ki so ti povsem jasne, da so neizvedljive, on naredi tako, da so na koncu izvedljive.

Jobsov pogled na svet je bil dvojiški način kategoriziranja stvari. Ljudje so bili ali 'razsvetljeni' ali pa 'bebci'.

A bil je zelo čustveno uglašen, znal je oceniti ljudi in spoznati njihove psihološke odlike in ranljivosti. Intuitivno je razumel, kdaj kdo resnično kaj ve ali pa se le pretvarja.

Če si bil miren in samozavesten ne glede na to, kako je on odreagiral do tebe, če te je ocenil, da veš, kaj delaš, te je spoštoval. Cenil je vse, ki so se borili za tisto, kar verjamejo.

Steve Jobs: »Nikoli nismo imeli cilja, da bi premagali konkurenco ali veliko zaslužili. Cilj je bil da naredimo najboljše, kar je mogoče ali pa celo malo boljše. Vodenje podjetja, oblikovanje izdelka, reklama zanj, vse mora biti podrejeno preprostosti. Resnični preprostosti.«

Sprejel je minimalizem, ki je izhajal iz njegove zenovske predanosti preprostosti, izogibal pa se je temu, da bi bili njegovi izdelki hladni. Bili so še vedno zabavni. Nadvse resen je bil glede oblikovanja, hkrati pa mora biti vse nekako igrivo.

Imel je neverjetno lastnost, da je vedno dobil, kar je želel. Ocenil je človeka in vedel natančno, kaj mora reči, da nanj naredi vtis.

Steve Jobs: »Vsi preživimo le kratko obdobje tu na Zemlji. Verjetno imamo priložnost, da storimo le nekaj velikih stvari in jih storimo dobro. Nihče ne ve, kako dolgo bo tu, tudi jaz ne, vendar imam občutek, da moram storiti veliko, dokler sem še mlad.«

Kogar ne moreš premagati, se mu pridruži, pravi stara modrost.

Ni ga zanimalo, kako visoko na Forbsovem seznamu najpremožnejših bi se lahko povzpel. Njegove potrebe in vzgibi so ga gnali v ustvarjanje zapuščine, ki jo bodo ljudje občudovali. Pravzaprav dvojne zapuščine: ustvarjanju inovativnih izdelkov in vzpostavljanju zdržljivega podjetja. Želel se je zapisati v zgodovino.

Hokejska zvezda Wayne Gretzky: »Drsaj tja, kamor se premika plošček, ne tja, kjer je bil.«

Njegova manadgerska mantra je bila osredotočanje.

Inženirji se naučijo, da se odločajo analitično, vendar včasih ne gre drugače, kakor da se zaneseš na intuicijo.

Steve Jobs, govor na podelitvi diplom 2005 na Stanfordski univerzi: »Spoznanje, da bom kmalu umrl, je postalo moje najbolj pomembno orodje pri sprejemanju velikih življenjskih odločitev. Kajti skoraj vse – pričakovanja drugih, ves ponos, ves strah pred osramotitvijo ali neuspehom – vse te stvari postanejo pred obličjem smrti povsem nepomembne. Ostane le tisto, kar je resnično pomembno. Če se ves čas zavedaš, da boš nekoč umrl, se tako najlažje znebiš strahu pred izgubo. Saj si vendar že gol. Ni razloga, da ne bi sledil srcu.

Vaš čas je omejen. Ne zapravite ga tako, da živite življenje nekoga drugega. Ne ujemite se v dogme, kar pomeni slediti tujim navodilom in mnenjem. Naj glas ostalih ne preglasi vašega notranjega glasu intuicije. Imejte pogum, da sledite svojemu srcu in intuiciji. Nekako naravno vesta, kaj je najboljše za vas. Vse ostalo je drugotnega pomena.

Ostani lačen. Ostani mladostno neumen.«

Ko je v antičnem Rimu zmagoviti general hodil po ulicah osvojenega mesta, naj bi ga včasih spremljal služabnik, ki mu je moral govoriti »Memento mori«: Ne pozabi, da boš umrl. Ta opomin na smrt naj bi zmagovalca prizemljil in ga naredil nekoliko bolj ponižnega.

Steve Jobs: »Imel sem čudovito kariero in zelo srečno življenje. Storil sem vse, kar sem lahko.«

Johannes Kepler: »Narava ljubi preprostost in dovršnost.«

Steve Jobs pred smrtjo: »Hotel sem zgraditi dolgotrajno podjetje, kjer bodo ljudje hoteli ustvarjati izjemne izdelke. Vse ostalo je drugotnega pomena. Ja, lepo je bilo zaslužiti, kajti to ti omogoča ustvarjati izjemne izdelke. Toda motivacija so izdelki, ne zaslužek. Nekateri pravijo: "Daj ljudem, kar hočejo." Toda jaz ne delam tako. Naša naloga je ugotoviti, kaj bodo hoteli, še preden to vedo sami. Mislim, da je Henry Ford nekoč dejal: "Če bi stranke vprašal, kaj hočejo, bi mi rekli 'hitrejšega konja'." Ljudje ne vedo, kaj hočejo, dokler jim tega ne pokažeš. Zato se nikoli nisem zanašal na raziskave trga. Naša naloga je prepoznati stvari, ki še niso vidne.

Ves čas sem poskušal ostati v gibanju. V nasprotnem primeru, kot pravi Dylan, nisi zaposlen z življenjem, ampak z umiranjem.

Veliko nas hoče nekaj vrniti človeštvu in dodati svoj delež skupni zakladnici.

Skušamo uporabiti sposobnosti, ki so nam dane, da izrazimo svoja najgloblja čustva in spoštovanja do vsega, kar so drugi ustvarili pred nami, ter dodati nekaj svojega. To me je gnalo.

Večino življenja sem čutil, da gotovo obstaja nekaj več, kot to, kar vidimo.«

En najboljših govorov:

Nekaj njegovih ključnih prelomnic v življenju:

  • Bil posvojen.
  • V šoli težave s sprejemanjem avtoritete.
  • Ključno spoznanje s Stevom Wozniakom.
  • Steva skupaj naredita 'modro škatlico', s katero je bilo (seveda nelegalno) mogoče klicati brezplačno na vse konce sveta – to je bil njun prvi skupen produkt, s katerim sta zaslužila.
  • Pri 23ih letih dobil hčerko Liso, ki je najprej ni priznaval za svojo. Šele kasneje je počasi z njo vzpostavljal stik.
  • Rast Appla in revolucija osebnih računalnikov.
  • Odstavijo ga iz odbora podjetja Apple, ki ga je ustvaril.
  • Začne graditi novo poslovno zgodbo v NEXT računalnikih, a brez večjega uspeha.
  • Zasnubil punco, a ga je zavrnila. Kasneje se poročil s svojo drugo ljubeznijo in z njo ustvaril družino.
  • Pridruži se Pixtru, kjer so začeli ustvarjati animirane risanke in doživijo izjemen uspeh (z risankami kot so Toys story, Finding Nemo ...), celo oskarja.
  • Vodilni v Applu si ga želijo nazaj (12 let po tem, ko so ga odstavili). Sčasoma se pridruži nazaj zgolj kot svetovalec, a počasi prevzema ponovno vso odločanje.
  • Ustanovi Applove prodajalne.
  • Naredi revolucijo v glasbi z iPodi in iTunes.
  • Neuspešni pri nekaterih modelih računalnikov.
  • Naredi revolucijo z iPhonom.
  • Na predstavitvi iPada doživi posmeh in sramoto – a čez čas prav z iPadom ustvarijo novo revolucijo tabličnih računalnikov.
  • Borbe z rakom.
2017-10-20T14:30:31+00:00

Vesela bom komentarjev!

Neuspehi uspešnih
Brezplačna E-knjiga - česa se lahko naučimo iz neuspehov (tudi drugih).

close-link
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

close-link