Povzetek knjige Superženska je v tebi, Priročnik za ženske, ki želijo vse
Avtorica: Anette Ellegaard
Ljudje lahko postanemo pametnejši in bogatejši, če si izmenjavamo izkušnje.
V svojem življenju si orodje, ki ga je potrebno vzdrževati. Najpomembnejše je, da enkrat za spremembo na prvo mesto postaviš sebe in da to storiš brez slabe vesti.
Pomanjkanje miru v našem zahodnem, sodobnem življenju, je vzrok za nepotrebne bolezni in trpljenja. Tečemo hitreje kot kadar koli. Smo skrajno učinkoviti in dosegamo to in ono, kar je po svoje seveda odlično, če ne upoštevamo, da zato čutimo, kako čas beži, ne da bi v resnici imeli občutek, da živimo pravo življenje. Najhujše je, da sploh ne opazimo, da miru ni več. Tako smo se navadili na pretirano stimulacijo in hiter tempo, da to stanje občutimo kot normalno.
V Južni Ameriki: imeli smo se bolje kot v Evropi. Dihanje je bilo globoko in mirno. Utrip dolg in tih. Veselje nad drobnimi stvarmi veliko. Čutila so se nam okrepila. Deležni smo bili le delčka dražljajev, ki smo jim izpostavljeni doma, in na začetku je bilo prav strašljivo. Tišina nam je parala ušesa in bili smo strašno nemirni. A po nekajmesečnem privajanju nas je dolgočasje minilo. Vse smo doživljali veliko intenzvneje. In v nas se je naselil mir.
Še vedno nas ženejo približno isti geni, kot so gnali naše prednike pred več kot štirideset tisoč leti.
Tehnologija nas ščiti pred nevarnostmi, ki nam pretijo iz naravnega okolja, hkrati pa nas je ukleščila v življenjski slog, ki zahteva, da smo misleno ves čas naviti, sicer ne moremo v korak z lastnim življenjem.
Pomanjkanje miru v življenju ti zagotovo preprečuje, da bi dosegla vse druge sanje in cilje.
Nezavedno buljenje v TV skoraj vedno učinkuje kot nekakšen pobeg. Televizija je postala zakonit način »sproščanja«, jaz pa si upam trditi, da temu ni tako, kajti v resnici potrebujemo duševni mir, popoln izklop čutnih dražljajev, televizija pa pomeni pravo eksplozijo tovrstnih dražljajev.
Natrenirajte sposobnost ustvarjanja ravnovesja med notranjim in zunanjim, med nadzorom in intuicijo ter med življenjem v trenutku in iskanjem cilja.
Naša družba je v glavnem zgrajena na zunanjih vrednotah, nadzoru in ciljnosti.
Obstaja samo ena prava vozna pot: da slediš svojemu srcu, se pravi, da se poganjaš od znotraj.
Nate res vpliva VSE, kar te obdaja, tudi že zamižiš in zavestno poskušaš izbrisati vso navlako in svinjarijo okoli sebe.
»Danes živimo v družbi, v kateri marsikaj kaže na to, da smo si vedno bolj podobni, da se bojimo različnosti, namesto da bi iskali notranje vrednote in gradili lastno identiteto. Ljudje, ki se primerjajo z drugimi, drugih ne prepoznajo kot oseb, kakršne so, ampak kot ljudi s celo vrsto merljivih statusnih simbolov: kaj delajo, s kom so poročeni, kje stanujejo, kakšne rase so in tako naprej. Ne cenijo njihove izvirnosti, različnosti, ampak to, kar se njim samim in anonimni skupnosti trenutno zdi pomembno in kar ne govori nujno o tem, kako enkratni so kot ljudje. Niti samih sebe ne zaznavajo kot osebe, tudi sebe zreducirajo na nabor merljivih statusnih simbolov. Samo da smo kot ideal, pa smo srečni, si mislimo.« Brigit Petersson v knjigi Zavist
Nujno je, da obstaja ravnovesje med količino vtisov, ki jih sprememamo in količino izrazov, ki jih ustvarjamo. Govorimo o izmenjavi energije med seboj in okolico.
Smisel življenja ni v tem, da bi o njem razmišljali. Življenje je treba živeti.
Misli mora slediti ukrep, sicer razmišljanje nima smisla. Spremeni se v obsedenost s samim sabo.
Človek ni ustvarjen, da bi bil nedejaven.
Kdor ustvarja in se zanima za druge, ne živi samo zdaj, ampak še dolgo po smrti.
Ne smeš misliti, da te sreča čaka na drugi strani. Ne smeš nehati početi stvari, če si pri tem uspešna, samo izboljšaj se in zraven še misli.
Vse je mogoče. Vprašanje je le, kako dolgo se boš za to boril.
Moraš imeti ravnotežje med intuicijo in nadzorom. Zaradi pomanjkanja nadzora dolgoročno zboliš in tudi postava je vse prej kot seksi.
Nekateri trdijo, da je leva možganska polovica moška, desna pa ženska. V razvitem svetu gojimo in spoštujemo vse vrline leve možganske polovice, kot sta logika in razum. A pomembno je, da se zavedaš enake pomembnosti obeh delov možganov, med drugim tudi intuicije.
Ne plavaj proti toku! Ne splača se. Nikoli. Nauči se zaznavati intuicijo in jo ubogaj. Navadi se odnehati, kadar se stvari zataknejo. Navadi se čutiti, kje v tebi se skriva energija. Šele ko jo boš spoznal, ne boš več dvomil. In ko boš preskusil, kako gladko vse tečejo stvari, če greš z njo vštric, se ti ne bo več dalo z njo bojevati. Hkrati pa ne pozabi na nadzor. Potrebujemo oba. Brez enega ali drugega ti ne bo uspelo.
Prepričana sem, da je naša sposobnost, da živimo za ta trenutek, prirojena. Samo poglejte otroke ...
Sreča se skriva v trenutkih. Tisti trenutek, ko ne mislimo na včeraj ali na jutri ali na smisel življenja, so zame pojem za občutek sreče.
Zastaviti si cilje, jih uresničevati in SOČASNO živete trenutek, to je umetnost!
Če nimaš vizije, nečesa, čemur hitiš naproti, če si dosegel VSE v življenju, zakaj, presneto, bi sploh še živel?
VERA je pogoj številka ena, da stvar izpelješ.
Uspeha ni brez trdega dela.
Ljudje smo navajeni, da se ves čas posvečamo težavam. Celo vzgajajo nas in šolajo v iskanju težav, zato jih zlahka zagledamo cel kup, ko se znajdemo v neprijetnem položaju.
Namesto da se posvečamo težavam, raje iščimo rešitev.
Uporabljaj domišljijo! Spoznaj, da je edino domišljija resnična meja tvojih sanj.
