Skuham si jutranjo kavo. Z dodatkom cimeta. In mandljevim mlekom. Odprem računalnik in sproti spremljam prebujanje prvih sončnih žarkov. Tišina, mir, le ptički pozdravljajo ta spomladanski čas.

Maili so odgovorjeni, delo opravljeno. Če dodam še udobno ležišče in vonj jutra, ni boljše scene za pisanje. Pisanje knjig, pisanje vsebin, včasih le pisanje lastnih misli.

Pravijo, da je smiselno pisati o lastnih doživljanjih, v katerih se prepozna veliko ljudi. V redu. Razumem. Zapisala bi močno življenjsko zgodbo vzponov in padcev, radosti in bolečin. A kaj ko ne najdem take zgodbe. Pisala bi domišljijsko, saj um premore vsemogoče meje idej, a kaj ko izmišljeno ne znam tako močno zapisati. Pisala bi o svojih mislih, a kaj ko jih je preveč nesmiselnih in premalo vrednih delitve. Pisala bi o doživetjih v tujih deželah, a te so že krepko ovite v medlost spominov. Pisala bi o svojih sanjah, a te so že zapisane. Pisala bi o trenutnih dogajanjih, a tega je že preveč na vsakem koraku.

Nekaj bi, pa ne veš, kaj točno bi … Čutiš željo in vzgib, a si hkrati prazen, kako se ju lotiti …

Zato pišem o zmedenosti. In na koncu se prav v taki zmedenosti prepozna največ ljudi.

 

P.s.: Z naslovom se hecam - v resnici je prav luštno biti pisatelj 🙂

Brezplačen priročnik:  KAKO IZDATI KNJIGO ... IN Z NJO ZASLUŽITI?
20-stranski E-priročnik, kjer sem zapisala postopek izdaje knjige, in, kar je še pomembnejše, na kaj bodi pozoren, da bo tudi čimbolj prepoznavna.

KLIKNITE ZA PRENOS
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

close-link