Povzetek knjige TOLE BO BOLELO, Skrivni dnevnik mladega zdravnika
Avtor: Adam Kay
(Knjiga, ki me je pošteno nasmejala. Spodaj nekaj smešnih odlomkov, za občutek, kaj knjiga ponuja.)
Zdravnik se o svoji karieri odloča pri šestnajstih, torej dve leti prej, kakor lahko človek po zakonu nekomu pošlje fotografijo svojega mednožja.
Ko smo gospe odsvetovali jemanje kapsul šentjanževke, je bila povsem osupla. "Pa saj to so samo rož'ce, vse naravno - le kako bi mi lahko škodile?" Ob besedah "vse naravno" se ozračje v sobi občutno ohladi, Hugo pa komaj zadrži naveličan izdih. Očitno tovrstnih modrosti ne posluša prvič. "Koščice marelice vsebujejo cianid," ji zajedljivo odvrne. "Zelena mušnica v 50 odstotkih primerov zastrupitev povzroči smrt. Naravno še ne pomeni, da je varno. Na vrtu imam rastlino, ki bi vas pokončala, če bi le deset minut sedeli pod njo." Misija uspešno zaključena - kapsule končajo v smeteh. Pozneje ga povprašam, o kateri rastlini je govoril. "O lokvanju."
Podgane si lahko namerno odluščijo povrhnje tkivo repa in tako pobegnejo plenilcu. Pojma nimam, zakaj so nas o tem učili na medicinskem faksu ...
Bolnikom se zdi, da me lahko podkupijo z 10 ali 15 funti, da jim napišem daljšo bolniško! Na poti domov se sprašujem, s kakšno vsoto bi me premamila. Malce me potre, ko si priznam, da s kakimi 50 funti.
Res bi bilo nepošteno, če bi vse ortopede metali v isti koš in jih označili za neandartalske kostolomce le zaradi 99 odstotkov ortopedov, ki to dejansko so.
Moj prvi vakuumski porod. Končno se počasi počutim kot porodničar - dokler ne znaš dojenčka dejansko izbezati ven, tvoj naziv, če smo odkriti, obstaja samo na papirju. Specializantka Lily me obzirno vodi, vendar otroka spravim na svet čisto sam. Preklemansko dober občutek. "Čestitke, izkazali ste se," reče Lily. "Hvala," zasijem in šele nato ugotovim, da je pohvalila novopečeno mamo.
Sem sredi podpisovanja obvestil osebnim zdravnikom. Eden od specializantov mi poškili preko rame. "Tole pa raje popravi, ker malce grdo izgleda." Zazrem se v "malce grdi" zapis. Izbranega specialista družinske medicine naprošam, da pizda recept za ... Z zatipki je hudič. V neki drugi bolnišnici, v kateri sem delal, je na vratih endoskopirnice nekaj časa visel napis: Za rektoskopijo prdite v sosednjo ambulanto.
Pokliče me mama in mi sporoči, da so mojo sestro sprejeli na medicinsko fakulteto. Sestri pošljem esemes s čestitkami, nato pa še svojo fotko v beli uniformi in dvignjenim palcem (izpustil sem okrvavljene hlače) ter pripisom: Taka boš čez šest let! Če bi me mama poklicala na koncu izmene, bi se moj esemes glasil: Beži, kar te nesejo noge, pizda!
Mož pojasni, da je preveril odprtost materničnega vratu, preden sta šla od doma, in da je bil takrat odprt šest centimetrov. Glede na to, da bodoči očetje običajno ne kukajo v ženino podvozje, ga vprašam, ali dela v zdravstvu. "Ne," pravi, "omete izdelujem, ampak vseeno vem, kaj je centimeter, stari." Pregledam gospo in soglašam z njegovo oceno. V bistvu je sposobnejši za to delo od večine mojih kolegov.
Ne vem sicer, za kaj je šlo, toda danes je iz ambulante privihrala bolnica in tulila na sestro: "Jaz vas plačujem! Jaz vas plačujem!" Sestra pa ji je zabrusila: "Bi potem lahko dobila povišico?"
Moralna zagata. Sem v garderobi porodnega bloka po dolgem šihtu. Po zaslugi hude poporodne krvavitve, ki je zahtevala obravnavo v operacijski dvorani, odhajam ob desetih zvečer namesto ob osmih. Namenjen sem na zabavo za noč čarovnic, ampak nimam časa iti domov po kostum. Sem pa trenutno v uniformi, krvav od glave do pete. Se RES ne bi spodobilo?
Pojasni, da je nazadnje, ko je bil dežuren za božič, v resnici prišel na vizito v božičkovi opravi. Sredi vizite je ena od starejših bolnic nenadoma doživela srčni zastoj, zato je pohitel k njej in jo začel oživljati, medtem ko je sestra stekla po reanimacijski voziček. Po nekem čudežu je bilo oživljanje uspešno, bolnica se je ovedla in dojela le to, da jo gromozanski Božiček grabi za prsi in jo poljublja. "Še danes slišim njeno vpitje," razloži dr. Hopkirk.
Ena od babic me je prosila, ali lahko pregledam gospo v triažni ambulanti porodnišnice, saj ne zaupa svojim ugotovitvam. Ocenila je, da gre za zatilno vstavo, maternični vrat pa je razširjen za 1 cm. Jaz pa menim, da gre za medenično vstavo, maternični vrat pa je razširjen na 6 cm. Gospe razložim, da je dojenček obrnjen z ritko naprej, zato bo najvarneje, če opravimo carski rez. Ne pojasnjujem, v kateri del otročička je babica potisnila prst, ko je ocenjevala odprtost materničnega vratu.
Predvsem ne škoduj - to je eno glavnih načel zdravniškega poklica. Ampak včasih gre pač tudi kaj narobe, in žal je šlo ravno pri njej. Gospodje odvetniki Pezde, Sralec in Šalabajzer, "vrhunski specialisti" v lovu na reševalna vozila in izterjavo odškodnine, so seveda menili drugače.
Ne, kari ne more sprožiti poroda. Tudi ananas ne. Ali seks. Za te tri večno aktualne nasvete naših babic ni niti najmanjšega znanstvenega dokaza. Domnevam, da si jih je izmislil izumitelj karija z ananasom, ki ga je tiščalo v hlačah.
Opravil sem kar precej umetnih prekinitev nosečnosti. Med mlajšimi kolegi je bilo kar precej takih, ki tovrstnih posegov niso želeli opravljati iz etičnih ali verskih razlogov (ali pa so se le pretvarjali, da jih ne želijo opravljati, prasci lenuharski).
Določili so, da se zastareli izraz "bolnica" ne uporablja več. Menda jim po novem rečemo "stranke", saj je izraz "bolnica" pokroviteljski in ponižujoč, poleg tega pa je nosečnost nekaj normalnega in naravnega, ne pa bolezen. "Še sanjalo se mi ni, da je izraz bolnica tako ponižujoč," pravi kolegica. "Tako mi je žal, nikdar več da ne bom uporabila. Stranka torej. Da, stranka zveni mnogo bolje. Tudi prostitutke jih imajo."
Iz knjige TOLE BO BOLELO, Skrivni dnevnik mladega zdravnika, Adam Key
