Učbenik uspeha (povzetek knjige)

učbenik uspeha, dejan krajlahUČBENIK USPEHA - Bogato in uspešno življenje ni stvar sreče, ampak izbire

Avtor: Dejan Krajlah

Dosežete lahko vse - če se le tako odločite. Tako lahko uživate v neizmernem bogastvu, hkrati pa ste tudi srečni. Lahko ste ljubljeni, hkrati pa uživate v svojem poslanstvu ali sanjski službi. Prav ničemur se vam ni treba odpovedati na račun drugega! 

Vsi potrebujemo denar. Lepo bi bilo spokojno sedeti pod nekim drevesom tam v daljni Aziji, cele dneve meditirati in se odpovedovati vsem željam, vendar mi preprosto nismo Bude. V svetu, v katerem živimo, se tako pač ne da preživeti. Hladilnik napolnim z denarjem, ne z lepimi mislimi. Samo zato, ker sem dober človek, nihče ne bo plačal položnic namesto mene. Ljubim kulturo in umetnost, kljub temu pa bodo od mene terjali plačilo vstopnice ob vsakem obisku kina ali gledališke predstave. Pa tudi mojim otrokom ne bodo dali lepih šolskih torb in igrač zgolj zato, ker imajo tako posebnega očeta.

Prav nič plemenitega ni v revščini.

Uspešni posamezniki se še kako dobro zavedajo preprostega dejstva, da je treba dajati, če želiš prejemati. Prepričani so, da bodo lahko še naprej prejemali in uživali veselje, le če bodo svojo srečo tudi delili.

Zaenkrat si je pomembno zapomniti, da je, kot vse drugo, tudi bogastvo stvar odločitve.

»Pohlep ni stvar financ. Je stvar srca.« Andy Stanley

»Denar in uspeh ne spremenita ljudi; le poudarita to, kar je že v njih.« Will Smith

»Celota človeške preteklosti je hvalila revščino in jo izenačevala z duhovnostjo, kar je popoln nesmisel. Duhovnost je največje bogastvo, ki se lahko zgodi človeku. Vsebuje vsa druga bogastva. Ne nasprotuje nobenemu drugemu bogastvu, temveč preprosto nasprotuje vsem vrstam revščine … Čudno. Če je revščina tako duhovna, potem bi bila najbolj duhovna stvar od vseh stvari ta, da vsakega bogataša naredimo revnega. Pomagajte bogatašu, naj bo reven, da bo lahko postal duhoven. Zakaj bi potemtakem sploh pomagali revnim? Ali želite uničiti njihovo duhovno naravnanost?« OSHO

Uspeh je stvar odločitve in ne naključja, sreče ali spleta okoliščin. Slednje pomagajo, seveda, a le tistemu, ki se je za uspeh že odločil.

Vse, kar počnete, vse, kar ste v življenju dosegli, vse, kar se vam ta trenutek dogaja, vse to je rezultat vaših dejanj. Vaših aktivnosti, vaših misli in vašega ukrepanja. Vi ste odgovorni za to in nihče drug. Sami ste zaslužni za vse lepe trenutke v vašem življenju, pa tudi za tiste manj lepe.

Zapomniti si morate, da nikoli ne boste mogli v celoti vplivati na preizkušnje, s katerimi vam bo postreglo življenje. Nikoli. To je dejstvo, ki ga je treba sprejeti. Mimo tega ne morete. Lahko pa vplivate na to, kako se boste nanje odzvali.

Še ob koncu devetnajstega stoletja so znanstveniki zatrjevali, da je obstoj letalnih naprav, ki bi bile težje od zraka, nemogoč. In ko so se že pojavila letala, so nekateri vojaški strategi še na predvečer prve svetovne vojne zagotavljali, da od letal ne more biti nobene vojaške koristi. H. M. Warner se je še leta 1927 spraševal, ali bi v filmu kdorkoli sploh želel slišati govor igralcev, T. Watson, predsednik IBM, pa je leta 1943 zatrjeval, da obstaja svetovni trg za morda največ pet računalnikov. Billu Gatesu se je v letu 1981 zapisalo, da bi 640 k (RAM) moralo biti čisto dovolj za vsakršnega uporabnika. Razumen človek, ki bi takim trditvam ugovarjal, bi bil v tistem času razglašen za blazneža.


Že poznate knjigo UČBENIK USPEHA? >>


Svojo podzavest lahko reprogramiramo! Svojega avtopilota lahko nastavimo v katerokoli želeno smer. Tudi v obdobju odraslosti. In to je tisto, kar spremeni igro.

»Preprosta formula: naše misli narekujejo naše počutje, naše počutje narekuje naša dejanja in naša dejanja narekujejo naše rezultate. Zakaj torej ljudje niso uspešni? Ker ne gredo v akcijo. Ker ni dejanj, samo zato. O tem sicer razmišljajo, sanjajo in govorijo, še kako govorijo, vendar dejansko nikoli ne začnejo. Ne gredo v akcijo. Zakaj ne? Zaradi nastavitev podzavestnega uma.« Harv T. Eker

Za to, kar se nam dogaja v življenju, smo odgovorni sami. Samo mi in naše odločitve so nas pripeljale do tega, kjer smo danes. Nihče drug. Res je, življenje nam je lahko zagodlo tudi s surovostjo in težkimi preizkušnjami, vendar nas je naš odziv nanje pripeljal do sem. Ta trenutek je vaše življenje natanko takšno, kakor ste si ga ustvarili, in jutri bo takšno, kakršnega si ustvarite.

Podzavestni um tako sprejme vsak ukaz in ga tudi izpolni. Mora ga izpolniti, saj ne prenese konflikta frekvenc med njim, zavestnim umom in telesom. Zato se vsaka misel, ki jo vztrajno ohranjamo v umu, prej ali slej izrazi v praktični obliki, ki je lahko:

  • čisto telesna (od tod placebo efekt – ko je um prepričan, da smo bolni, bo tudi telo pokazalo bolezenske znake) ali pa
  • če svoj podzavestni um uspemo prepričati, da že obstaja to, kar šele želimo doseči, bo podzavestni um začel delovati in nas bo obdaril z načrtom za uresničitev. Storil bo vse, da se te predstave uresničijo. Največkrat v obliki praktičnega načrta, kako jih doseči. Pojavile se bodo domislice in ideje, ki vstopijo v zavestni um preko šestega čuta v obliki navdiha. Pojavi se tisti čarobni »aha trenutek« in stvari krenejo svojo pot.

O neki ideji je treba le razmišljati tako intenzivno in tako vzneseno, da ukanimo svoj podzavestni um. Prepričati ga moramo, da ta cilj že imamo. Da smo ga že dosegli. Od tu naprej bo vse steklo samo. Podzavestni um bo namesto nas prevzel nadaljnje skrbi in postoril vse potrebno, da se ta cilj dejansko pojavi v čisto praktični obliki. In to bo skušal storiti čim prej, saj ne prenese trenj med njim, zavestjo in telesom.

Če so vas v otroštvu prepričali, da je denar nekaj slabega, bo vaš podzavestni um deloval proti pridobivanju denarja. In s takim podzavestnim programom ne boste bogati. Če imate občutek, da ste za vsako stvar preslabi in da ne bo nič iz vas, imate seveda prav. Vaš notranji jaz vas bo vodil skozi življenje v skladu s tem prepričanjem, zato resnično nikoli ne boste segli po zvezdah. Karkoli boste mislili, bo od vašega zavednega dela potovalo k nezavednemu, ki bo to ponotranjil in vas nato v skladu s prejetimi usmeritvami tudi vodil.

Celoten šolski sistem poveličuje in spodbuja predvsem tisto, kar je uradno predpisano. Cenijo se predvsem intelekt in ocene, zavedanje se potiska v ozadje. O stanjih zavesti se ne govori, intuicija in podzavest imata etiketo mističnosti – in ta seveda ni za resne ljudi, kajne? Zato ni čudno, da imamo toliko visoko izobraženih ljudi brez službe ali s slabo službo. Kaj jim pomaga vse znanje, če pa ne vedo, kako ga uporabiti? Vse življenje so se samo učili in naredili točno to, kar se je od njih pričakovalo. Kaj pa sedaj? Varnega objema staršev ni več, učitelji so odšli, župniki tudi. Ko naenkrat ni več nikogar, ki bi povedal, kaj in kako, se ne znajdejo. Sedaj bi potrebovali drugačnega vodiča skozi življenje. Intuicijo, ki bi jim pomagala pri sprejemanju odločitev. Zavest o tem, kaj vse lahko storijo, kaj vse lahko dosežejo. Notranji glas, ki bi jih bodril, ko je najtežje.

Obstajajo pa tudi drugačni posamezniki. Nimajo nobenih formalnih znanj ali delovnih izkušenj, imajo pa močne želje. Natančno vedo, kaj hočejo. Tudi če ne poznajo poti, kako bodo to dosegli, imajo jasno predstavo o tem, kaj bi radi. O tem, da morda ne bo uspelo, sploh ne razmišljajo. Da so prestari, jih ne ovira. Da nimajo dovolj znanja, tudi ne. Pa tudi da ni popolnoma nobenega zagotovila, da bo nekaj uspelo, jih ne briga. In požvižgajo se na mnenje okolice. Pri svojih odločitvah se raje kot na trezen premislek zanašajo na trenutne impulze in intuicijo. Notranji jaz jih vodi. Po navadi so to tisti posamezniki, ki uspejo.

Vsakdo izmed nas ima možnost izbire. Vsakdo se lahko premakne med tiste srečneže, ki jim uspe na kateremkoli področju, tudi vi. Kot bomo videli, intuicija ni stvar sreče ali slučajnosti. Notranji jaz kot avtopilot skozi življenje deluje pri čisto vsakem posamezniku, le nastaviti ga je treba. Lahko se odločite in ga nastavite vi sami, sebi v prid, lahko pa še naprej drsite skozi življenje z nastavitvami, ki so jih za vas določili drugi. Izbira je vaša.

Raziskovalci s harvardske univerze so  ugotovili, da lahko zgolj z zavzemanjem ustreznih drž vplivamo na izločanje hormonov v telesu (s čimer so na nek način pritrdili strokovnjakom za javno nastopanje, ki so to že od nekdaj trdili). Torej, če si predstavljamo, da obstajajo položaji oz. drže telesa, ki jim strokovnjaki pravijo šibki (sključenost, zaprtost, pogled v tla), nasproti njim pa močni (kot superjunak, z nogami razširjenimi v širini ramen, rokami, podprtimi v boke, zravnanim telesom, izbočenimi prsmi in povzdignjeno glavo), med njimi ni razlike zgolj v drži telesa, ampak predvsem v tem, kaj se dogaja znotraj telesa. Če oseba stoji v močnem položaju le dve minuti, pride do opaznih sprememb v telesni kemiji. Pojavi se 20-odstotno povečanje testosterona (ki vzpodbuja samozavest), ob hkratnem 25-odstotnem padcu kortizola (krivca za stres). Si lahko to predstavljate? V zgolj dveh minutah!

»Intuicija je božje darilo in racionalni um njen zvesti služabnik. Mi pa smo ustvarili družbo, ki časti služabnika in je pozabila na darilo.« Albert Einstein

Če hočete nekaj doseči, morate vedeti, kaj sploh to je. Za kaj si boste prizadevali, k čemu boste stremeli, kaj bi radi dosegli, kaj bi radi postali? Čeprav se to zdi logično, večina ljudi sploh nikoli ne razmišlja o tem. Tisti, ki nima nobenih ciljev, dovoli, da se mu stvari preprosto dogajajo. Kot se pač dogajajo. Ko se mu zgodi kaj lepega, je vesel, ker je imel srečo, ko pa pride kaj slabega, pa krivi zlobno usodo. In to je to. Vi pa hočete vzeti usodo v svoje roke, zato morate najprej doseči popolno jasnost o tem, kaj so vaši cilji.

Karkoli ljudje počno, vse je uglašeno s frekvenco, ki jo oddajajo. Hrana, ki jo uživajo, glasba, ki jo poslušajo, predmeti okoli njih, vse, s čimer se prebijajo skozi življenje. In potem se pojavi nek posameznik z idejo, ki odstopa od te frekvence. Ljudje okoli njega imajo lahko čisto dobre namene in so pošteni, a ta frekvenca je nek tujek, ki se skuša vriniti mednje. Zato nad to idejo niso navdušeni in se ob njej počutijo nelagodno. Lahko tudi čisto telesno. Nato začno zbadati tega posameznika in se mu posmehovati. Okolica vpliva na posameznika, pa če se ta tega zaveda ali pa ne. Zato morate sami poskrbeti za ugodno okolico.

Zato dajajte. Vedno dajajte. Bodite darežljivi s tem, kar imate. Četudi nimate denarja na pretek, ga dajajte (ukaniti morate svoj podzavestni um, se spomnite?). Ustvarite si torej občutek, da ga imate toliko, da ga lahko delite. Pa četudi bo šlo v resnici le za kovance po 10 centov, s katerimi boste razveselili berača. Dajte mu jih in začutite občutek dajanja. Za to gre. Pomagajte prijatelju, sodelavcu, šefu. Kar tako, brez razloga, se večkrat nasmehnite svojemu partnerju in ga prijazno poglejte. Naklonite mu toplo besedo. Opazujte čudež, ki se bo zgodil kmalu zatem. Včasih so nas učili, da pomagamo starejšim in slabotnim čez cesto. Storite to. Pomagajte jim. Razdajajte se. Ustvarite občutek obilja. Denarja, ljubezni, pozitivnosti. Obilja, ki ga imate toliko, da ga lahko delite. Šele ko boste dosegli zavest o tem, da dajete, boste lahko začeli prejemati. In nič prej. In to je dobra novica, verjemite. Postali boste boljši človek, na svet boste gledali z drugačnimi očmi.

Dokler ne spravimo negativnosti iz sebe, ne bomo mogli prejemati česarkoli drugega.

Ljudje smo dejansko bolj usmerjeni v negativne stvari kot v pozitivne, in to z razlogom. V pradavnih časih so morali biti naši predniki pozorni na vse nevarnosti, ki so prežale nanje. Zato so morali biti ves čas osredotočeni na nevarnost. Na grožnje. Le tako so lahko preživeli. Po vseh dolgih tisočletjih evolucije pa naši možgani delujejo še vedno popolnoma enako. Zato se moramo zavestno prisiliti, da razmišljamo o pozitivnih stvareh! Namenoma moramo svoje misli polniti z dobrimi stvarmi in slabe metati ven.

Študije namreč dokazujejo, da se pri osebah, ki vsak dan izražajo hvaležnost, spremeni način, kako vidijo svet. Na bolje, seveda. Hkrati se poveča produktivnost, prav tako pa tudi občutek sreče in zadovoljstva.

Imam novico za vas. Svet se ni spremenil. Od nekdaj je bil tak. Če vam je všeč ali ne, ga vi ne morete spremeniti. Žal. Pa če se še tako trudite, vam ne bo uspelo. Stvari gredo pač svojo pot. Ljudje so tudi hudobni. In nikomur ni mar za vas. Tako preprosto je to. Pa saj to že vendar veste, tudi če to še tako objokujete. Lahko vsak dan bijete notranje bitke in se jezite na krivice, ki se vam dogajajo, pa ne bo pomagalo. Lahko sprašujete stvarnika, zakaj dovoli vse slabe stvari, ki se vam dogajajo. Tudi usodo lahko krivite za vse skupaj. Kar želite.  Ne morete spremeniti sveta, lahko pa spremenite sebe.

Včasih se nam lahko samo malo jebe za vse skupaj. Samo malo. Vsake toliko.

Povzeto po knjigi UČBENIK USPEHA, avtor Dejan Krajlah >>

2019-07-23T15:59:12+00:00

Komentar

  1. Aleš 24/07/2019 at 1:56 pop - Reply

    Hvala, Petra, za tale članek. Na to temo dodajam še citat meni zelo ljube Abraham Hicks: “The reason you want every single thing that you want is because you think you will feel really good when you get there. But, if you don’t feel really good on your way to there, you can’t get there. You have to be satisfied with what-is while you’re reaching for more.”

Vesela bom komentarjev!

Neuspehi uspešnih
Brezplačna E-knjiga - česa se lahko naučimo iz neuspehov (tudi drugih).

close-link
Kako napisati knjigo... in z njo zaslužiti?
Brezplačen 20-stranski E-priročnik

close-link