Menih: »Veš, kaj je po mojem mnenju največje breme, ki ga imate ljudje? Vedno vam nekaj manjka. Niste zadovoljni s trenutno situacijo, ker vedno nekaj manjka. Manjka ti služba, potem boš zadovoljen ... Dobiš službo, si rečeš – manjka mi partner ... Dobiš partnerja, rečeš – manjka mi hiša ... Dobiš hišo, rečeš – manjkajo mi otroci ... Dobiš otroke, rečeš – manjka mi denar ... Dobiš denar, rečeš – manjka mi časa ... Naj nadaljujem?
Vedno nekaj POGREŠATE ne glede na to, kdo ste, kje ste, kaj delate, kaj imate in česa nimate. Vedno imate to praznino in obenem potrebo po zapolnitvi te boleče praznine.
Težava ni v tem, da bi res kaj manjkalo, temveč v stanju duha, usmerjenega v nezadovoljstvo trenutne situacije. In tako stanje duha je vedno v pomanjkanju nečesa, vedno išče in tudi najde neko praznino, ne glede na dejansko stanje. Zato se večina ljudi vse življenje žene za zapolnitvijo te praznine, a takoj ko jo zapolnijo, se pokaže nova. Svoje delo usmerjajo tja, kjer ni rešitve.«
»Kaj bi bila rešitev?«
»Spremeniti stanje zavedanja, stanje duha. To je v zahodnem svetu težje, ker vsa okolica deluje na način, da te nenehno spominja in ti ustvarja ter poglablja to praznino. Če je nimaš, ti jo ustvarijo. Če jo imaš, te nenehno spominjajo nanjo. Ko jo polniš, ti pokažejo drugo ...«
»Kako to mislite, kdo to dela?«
»Že vsakdanji filmi. Oglasi. Vsa trgovina in gospodarstvo. Vedno so korak pred tem, kar je človek zmožen doseči, da vse lahko držijo v stanju pomanjkanja in v iskanju te praznine, da bi dosegli še več. In ko bodo dosegli ta več, bo gospodarstvo korak pred tem, ustvarilo bo že novo praznino in jo zasejalo med ljudi. Tako zahodni svet vrti svoje kolo vedno hitrejše rasti in razvoja. Kolo, ki za sabo pušča odtise stresa, napetosti in nemirnega duha v ljudeh.
Ljudje pa živijo v nikoli uresničeni misli: Ko bom imel ..., bom srečen. Napaka. Sreča ni nekaj, kar bi se lahko pridobilo v povezavi z nečem zunanjim. Srečo lahko najdeš le znotraj sebe. In vedno je dosegljiva zgolj tukaj, v tem trenutku. Nikoli v prihodnosti.«
»Rešitev?«
»Meditacija, zagotovo.«
»Rekli ste, da ste preizkusili mnogo metod, preden ste našli to, ki vam res ustreza in jo sedaj izvajate in živite, to je meditacija Vipassana po načelu Cittanupassana. Bi rekli, da je to torej najboljša metoda za nas iz zahodnega sveta?«
»Ne bi rekel, da je najboljša. Ne želim vrednotiti stvari z 'najboljši, najslabši, boljši ali slabši' ... So le različni. Kar meni ustreza, nekomu drugemu ne. A to se ne enači z vrednotenjem 'dobro ali slabo'.
Tovrstno umeščanje in vrednotenje je zelo značilno in vsakdanje za zahodni svet, kjer vse sloni na neki PRIMERJALNOSTI in TEKMOVALNOSTI. Tega tu skoraj ni. Zato bi tudi za meditacijo Vipassana lahko rekel le, da je to eden od načinov meditacije, ki sem se mu jaz osebno najlažje približal.«
Jaz: »Veste, česa še vedno ne razumem popolnoma ... Ljudje tu so v splošnem res neverjetno prijazni, dobri, ponižni (v pozitivnem in ne podrejenem smislu), ustrežljivi, topli ... Res neverjetno. Zakaj? Zakaj so prav tu tako drugačni kot drugod? Ko sem do sedaj o tem spraševala menihe in Učitelje, mi je večina rekla, da živijo po načelih, da se vsako dejanje in vsaka misel vrne kot bumerang, da živijo po načelu 'delaj dobro' ...«
»Ja, verjamem, da so takšni zaradi močnega vpliva vere, ki jih uči, naj bodo dobri in delajo dobro.«
»Toda tudi naša vera in verjetno tudi vse ostale podobno učijo.«
»To je res, vendar obstaja ena velika razlika, ki vpliva na vzgojo ljudi.
Kristjani VERJAMEJO v Boga, muslimani VERJAMEJO v Alaha ... In pripadniki teh ver so vzgojeni VERJETI neki višji, nedosegljivi avtoriteti – lahko rečeva, da tudi predsedniku, zvezdniku ...
Budisti SPOŠTUJEJO Budo in njegove nauke, tako so vzgojeni v SPOŠTOVANJE nekoga, podobnega sebi (Buda ni neka nevidna podoba na nebu, temveč nekdo, ki je bil tu v tej obliki kot oni), torej v spoštovanje vseh okoli sebe.
Kristjani so naučeni POVELIČEVANJA Boga, muslimani POVELIČEVANJA Alaha, kar jih vzgoji, da so sami manj vredni kot poveličevana oseba. Budisti nikoli ne učijo poveličevanja Bude, temveč spet SPOŠTOVANJA njegovih naukov, ki prinašajo blaginjo vsem.
Večina ver se dokazuje s ČUDEŽI. Verniki čakajo na te čudeže in se s tem naučijo biti bolj pasivni, odgovornost predajajo na avtoriteto, ki ustvarja te čudeže.
Buda pa je s svojim NAČINOM ŽIVLJENJA dokazoval svoje nauke. Tako so tudi verniki vzgojeni, da so nauki njihov način življenja. Vzgojeni so, da morajo sami delati na tem, sami prevzeti odgovornost za svojo pot do razsvetljenja, kot je to storil Buda.
Tu jaz osebno mislim, da je glavna razlika, da ljudje resnično lahko živijo po teh naukih, ne le, da se jih učijo.«
»Mislite, da ima vera še vedno tako močan vpliv v našem zahodnem svetu?«
»Večjega kot si lahko predstavljaš.«
»Tudi v današnjem času na Zahodu? Imam občutek, da ima vedno manjši vpliv ...«
»Morda je tako videti le s površinskim pregledom. A v svetu ne obstaja močnejšega vpliva na ljudi, kot je vera. Daje UPANJE. Države bodo izginjale, ljudje umirali in se rojevali novi, gospodarstvo se bo spreminjalo in politika menjala ... A RELIGIJE, VERE ostajajo. Religija in vera imata na vsakega posameznika zelo močan vpliv, če se tega zaveda ali ne.
Pomisli že na to – če človek izgubi popolnoma vse, materialno in čustveno, kaj je poslednja zadeva, ki mu ostane, da še živi? VERA.«
»Torej nam ni pomoči – v vsakem primeru sem pod vplivom religije našega okolja ...«
»Ne drži popolnoma. Pravim, da ima religija vpliv na vsakogar, zagotovo. Naša svobodna volja pa je, koliko se pustimo vplivati. Če razumeš življenje, razumeš delovanje in zavestno opazuješ, sam izbiraš, kateremu vplivu dovoliš, da se vseli vate, in katerega ne sprejmeš.
RAZUMEVANJE življenja v njegovih najglobljih ravneh je odgovor, ki ga iščeš.«
Dolgo sva se pogovarjala še o religijah in njihovih vplivih na ljudi. Zanimivo se mi je zdelo njegovo predvidevanje, kakšne so splošne značilnosti ljudi v Sloveniji, ko sem mu povedala, kakšno religijo imamo:
»Ne poznam dobro Slovenije. Ko sem živel v Evropi, je bila še Jugoslavija, a zgolj predvidevam, da je med ljudmi kot eno od splošnih značilnosti verjetno opaziti pasivnost, kot da čakate ODREŠENIKA, ki vas bo odrešil vaših osebnih in skupinskih izzivov, ki jih dobivate. Verjetno se zanašate na druge, na neko višjo avtoriteto, da bo ona poskrbela za vas. Morda imate tudi malo slabšo samopodobo kot posamezniki, kar je tipično za narode, pri katerih v religiji poveličujejo neko božansko bitje (s tem nevede postavijo sebe v manjvreden položaj, s čimer sporočajo lastni osebnosti, da je nekaj manj).
Vsa ta stanja so prav tako povezana z religijo. Bolj z religijo kot s politiko.«
»Ja, v tej samopodobi in pasivnosti res nismo najboljši ...«
»Pazi. Spet sodba. Opazuj lastne misli. Sodba, primerjanje, vrednotenje, kaj je dobro in kaj ni. To je priučen način razmišljanja Zahoda, pridobljen z gospodarsko rastjo. To ne prinaša notranjega miru in sreče.
Ne gre za to, da so značilnosti vašega naroda bodisi dobre bodisi slabe. Zgolj so. Sprejmi. Zaznavaj. Vse je del vaše identitete. Tvoje identitete. Bodi ponosna na to in hvaležna za vse.
Le če se ob določeni lastnosti ne POČUTIŠ dobro in mirno v sebi, jo spremeni. Če se ob nečem počutiš dobro, to le zaznaj. Nikoli ne pozabi, da imamo SVOBODNO VOLJO, ki nam je ni moč odvzeti. Religija, tako kot vse ostalo, te lahko zgolj VODI, če želiš.
Vse zgolj je. Ne primerjaj, ne vrednoti, ne ocenjuj. Ni dobro – slabo; boljše – slabše. Vse zgolj je. Te lestvice vrednotenja, primerjanja in ocenjevanja niso dane iz narave.«
...
»Več ko vem o veri, meditaciji in vsem, bolj zmedena postajam ...«
»V osnovi je preprosto. Samo živi svoje življenje po teh načelih:
- bodi dobra in delaj dobro,
- vsak trenutek bodi v stanju zavedanja vsega okoli sebe in znotraj sebe,
- vedno se zavzemaj za globoko zavedanje minljivosti vsega,
- bodi v sedanjosti z mislimi in čutenjem.
To je vse. Da to resnično dosežeš, si pomagaj s kakšno od tehnik meditacije. Vipassana je ena od njih.
Kdor želi vedeti več in se bolj poglobiti, ima vedno na voljo dovolj informacij; in če je želja posameznika dovolj velika, bodo informacije prišle do njega. Vse je odvisno od posameznika, kaj želi doseči, koliko želi vedeti in kaj je njegova karma.
Živi življenje po zgornjih načelih vsak trenutek in dosegla boš to, kar želiš doseči.«
