Ne vem točno, kaj bi rekla za to potovanje ... Mi je bilo všeč? Ja, seveda mi je bilo - čudovita pokrajina, slapovi, jezera, reke, džungla, pester živalski svet, rajske plaže, puščava ... Verjetno kar najbolj čudovita raznolika narava izmed vseh destinacij, kar sem jih do sedaj obiskala. Se je pa čutilo, da sem bila tam tik pred njihovimi izgredi. Nezadovoljstvo izjemno revnih prebivalcev v sicer zelo bogati državi, se je skoraj 'čutilo v zraku'.
A vseeno sem tako zelo čakala, kdaj bom spet doma, pod vročim tušem (tam nimajo nikjer tople vode), v čisti državi, ob normalnih cenah, z občutkom varnosti in ob dobri hrani.
1. Cene vas morajo presenetiti
In to v negativnem smislu. Venezuela je država polna umazanije, smeti na vsakem koraku, veliko smradu v mestih, zatohle majhne sobe, revne kolibe, kjer živijo ljudje ... Na prvi pogled je zelo zelo podobna pogledu na naša Romska naselja. Izredno podobno. A si lahko predstavljate, da ima taka država višje cene kot Slovenija? No, naju je to izredno presenetilo. Glede na prvi vtis ob pogledu na tamkajšnje življenje sva pričakovala smešno nizke cene, kakor je nekako za pričakovati v res revnih državicah. A Venezuela ni taka.
Samo primer: za 30 minutni polet z malim letalom na otočje Los Roques in nazaj sva plačala 800 evrov!! Računala sva, da je ta Los Roques cca enkrat dražji od Maldivov (s tem da so Maldivi dosti bolj urejeni in čisti).
Morda je prav to otočje med dražjimi, ampak tudi drugod po državi so naju presenečale visoke cene. 28 evrov v McDonaldsu za hrano, za katero pri nas damo 13 evrov?!?
Kasneje sva ugotovila, da je prvi trik v menjavi valute. Uradna menjava pri njih je 1 evro za 5,7 bolivarja. Na črnem trgu pa ti zamenjajo za 9 d0 10 bolivarjev. Pa vseeno, kljub menjavi, so še vedno na istih ali celo višjih cenah kot pri nas.
2. Nafta cenejša od vode
Edino nafta je smešno poceni. Venezuela ima veliko lastne nafte in je liter le-te resnično cenejši od litra vode. Če preračunamo v evre, bi pri nas bil liter nafte en cent.
Jim pa to kaj veliko ne pomaga, saj so avtomobili toliko dražji, da si ga ne more vsakdo privoščiti. Približno 2krat toliko plačajo za nakup in vzdrževanje avtomobila kot mi v Sloveniji. Za avto, ki je spodaj na sliki, lastnik plačuje 3500 evrov (pretvorjeno z uradno menjavo; po menjavi na črnem trgu bi to znašalo nekje 2000 evrov) letno za registracijo in potrebno zavarovanje.
3. Venezuelke najlepše na svetu
Glede na to, da je Venezuela do zdaj dobila največ nazivov miss world in miss Universe, sva spraševala domačine, kje so te lepotice. Ne pretiravam, če rečem, da ima v povprečju vsaka ženska 10 do 15 kg preveč. Spodaj na sliki je povprečna Venezuelka. Kako je to mogoče, glede na to, da država slovi po ogromnem številu lepotnih operacij in po obsedenosti z modo? Tako kot je nam stereotipna lepota suhljata lepotica z dolgimi lasmi, je pri njih simbol lepote velika rit in velika prsa. Teža tu sploh ni pomembna. Tudi lutke v izložbah imajo neverjetno velika prsa in veliko zadnjico. No, Venezuelke skrbijo le za to dvoje in veliko izmed njih jih gre zato na lepotno operacijo.
Od kje pa te lepotice miss world in miss universe? Pri njih je pravilo, da mora vsaka tekmovalka imeti vsaj eno lepotno operacijo (vsaj nos in brada), sicer jo lahko diskvalificirajo. Nekateri izmed Venezuelčanov so nama rekli, da je vse le en velik posel, s katerim dobro služijo ...
4. Težave zadnjih 3 - 5 let
Ker nikakor nisva mogla razumeti, kako so možne take neverjetne cene v taki ubogi državi, sva o tem spraševala vsakega domačina, ki je vsaj malo znal angleško (teh pa je izredno malo). Vsi so trdili, da je težava le zadnjih 3 do 5 let. V tem času naj bi se celo mesečno cene izredno dvigovale, tako da zdaj prav štejejo, kolikokrat se gre kdo stuširati, da ne porabijo preveč denarja za vodo (s tem da ima Venezuela ogromno vode!), zgodaj hodijo spat, da ne porabijo preveč elektrike ...
Država naj bi imela proste roke nad dvigovanjem cen, in kar je še huje, proste roke, kaj bo komu vzela. Če je nekdo malo bolj podjeten in razširi svoj posel, razširi trgovino, zgradi velik trgovski center ali karkoli drugega, mu država lahko to vzame ali pa mu brez razloga zaračuna izredno visoke davke, tako da mu na koncu nič kaj veliko ne ostane. Zato pa v državi ne vidiš drugega kot neke majhne trgovinice, stisnjene v nekaj kvadratov prostora.
Mimogrede - te informacije so zgolj pričanje petih ljudi: ene lastnice hostla, enega profesorja angleščine, lastnika ene trgovinice, enega lastnika restavracije in enega turističnega vodnika. Tako da so informacije lahko nekako subjektivne. Z ljudmi totalno brez premoženja se niti nisva pogovarjala, ker je težava v najinem neznanju Španščine.
5. "Be carefull"
Vsaj 5krat na dan sva slišala, naj bova previdna, naj paziva, kje hodiva ... in ne vem, res ne vem zakaj. Jaz osebno se nisem nikoli bala nekega nasilja ali da bi bila oropana na potovanju, ne vem zakaj, morda zato, ker še nisem imela nikoli slabe izkušnje s tem, niti nikogar ne poznam, da bi imel. A tu sem bila na koncu že malo prestrašena, ker so naju ves čas opozarjali na to. Proti koncu potovanja sva izvedela, da na vikend pobijejo (ustrelijo, zabodejo z nožem ...) 30 do 50 ljudi samo v glavnem mestu, drugje pa naj bi bilo tudi nevarno. In spet, to se dogaja zadnjih nekaj let.
Tudi sodstvo imajo zelo slabo urejeno. Če te nekdo okrade, te zabode z nožem ali kaj malo manj kot umor, gre za nekaj dni v zapor in to je vse.
6. Pekel za vegeterijance
Več mi jih je to reklo in na koncu sem tudi sama spoznala - tu ni hrane za vegeterijance. Tu niti ni zdrave hrane. Še solata (ki jo je kar težko dobiti) je polita z majonezo in podobnimi omakami. Najprej sva se hecala, proti koncu pa že resno mislila: "Najbolj zdrava hrana v Venezueli je McDonalds." Tam dobiš vsaj en košček solate in vsaj celoten hamburger ni cvrt v olju kot je večina druge hrane.
Je pa zanimivo, da mi je vsaj 10 ljudi ob vprašanju, kaj imajo za vegeterijance, reklo: "Pollo". Kar pomeni: "Piščanec".
7. Smeti, smeti, smeti
A se Slovenci sploh zavedamo, kako čisto državo imamo?? Spodaj je slika smeti ob morju, kar ni nikakršna redkost v tej državi. In to ni smetišče, tako pač je pri njih. Prvič v življenju me je bilo strah, da bi staknila kakšno bolezen zaradi vse umazanije, zatohlosti, smradu ...
Škoda, res škoda uničevati tako lepo naravo ...
8. Zdaj pa čudoviti del
Ja, narava je pa čudovita! Ne vem kaj bi sploh povedala o tem, ker je to težko opisati z besedami. Še slike ne morejo pokazati tega. Od čudovite pokrajine v Gran Sabani (mizaste gore, značilne samo za to območje sveta; veliko slapov, naravnih bazenčkov za kopanje ...), do rajske plaže na Los Roquesu pa vse do puščave Coro. Res je raznolika in PREčudovita narava!
Žal mi je, da nisva šla na treking na goro Roraima. To je t.i. "table mountain", kjer je ogromno endemih rastlinskih vrst. In gora res izgleda kot neka miza - precej visoka, strma pobočja, na vrhu pa ogromna ravnina, kot da bi jo nekdo odrezal. Res nekaj posebnega. Nisva pa šla tja zato, ker sva imela spremalo časa za tako državo z veliko zanimivostmi, ta treking bi nama pa vzel nekje 5-6 dni.
9. Najbolj neumna stvar, kar sem jo kdaj naredila na potovanjih
Ne sprašujte, kako je to možno, ampak izgubila sva en drugega na otoku Isla Margerita. In nikakor nisem našla nikogar, ki bi znal angleško, da bi mi kaj povedal. Ne v hotelih, ne na ulici, niti na turistični agenciji in turistični informacijski točki. Nihče.
Potem sem nekako prišla do trajekta, kjer spet nihče ni znal angleško od vseh zaposlenih, od vseh čakajočih (da bi jih vprašala, če so videli fanta z backpackom, da bi vedela, če je na otoku ali ne). In končno, po parih urah se najde ena gospa bele polti, ki je znala malo angleško. Nekako smo se potem sporazumeli, da je ta fant z backpackom šel že na trajekt.
Jaz pa v vsem obupu, prestrašenosti (vsi so mi samo govorili, da je zelo nevarno, da ženska sama hodi naokoli), z malo denarja in jezi na celoten narod, ker nihče ne zna angleško, rečem njej, da ne pridem do interneta, ker noben ne zna angleško, ter na koncu nevede dodam še: "... STUPID NATION!"
No, to je bilo to. Od tega trenutka naprej mi pa res ni želel nihče pomagati. Ta gospa mi je le še jezno rekla, da sem v Venezueli, in naj se jaz naučim špansko, sicer nimam kaj hodit sem in to je bilo vse. Venezuelčani so zelo ponosni nase, kar je v bistvu za občudovati. Zato so se obrnili stran, ko sem enkrat to rekla. Ups.
No, potem se je našel en neverjetno prijazen gospod, ki mi je celo kupil karto za trajekt, mi omogočil internet in vse kar sem potrebovala. Kasneje me je prijazen fant (ime mu je Gabrijel, kot angel 🙂 ) tudi pospremil do pravega trajekta in mi delal družbo, da sem se počutila bolj varno.
Ja, je pa zanimivo, da sva na tem potovanju srečala daleč največ izjemno, že kar malo nenormalno prijaznih ljudi. Samo da so znali angleško. Predvidevam, da bi bili skoraj vsi tako zelo prijazni in ustrežljivi, če bi midva znala špansko.
10. Ljudje pa še kar veseli ...
Kljub poslabšanju stanja v tej državi zadnjih nekaj let, kljub temu, da se pritožujejo nad cenami in nad svojih predsednikom ... vseeno so ves čas veseli, se zafrkavajo, veliko pijejo pivo in viski, se smejejo, ogromno plešejo ...
Ko sva jih vprašala, če je kaj depresije med ljudmi, so kar debelo gledali, kako to mislimo, kakšna depresija, zakaj naj bi ljudje bili ves čas otožni, da ne razumejo, zakaj bi kaj takega bilo. Vsi si podajajo roke, se objemajo, tudi če se le bežno poznajo, vsi si pomahajo in se nasmejejo ... No, evo, tu se pa lahko zgledujemo po njih.
Če strnem - lepo je bilo videti vso to neverjetno lepo naravo, še bolj pa sem se zavedala, v kako čudoviti državi živimo. Sploh si ne predstavljam,o kako bi bilo živeti v nenehnem strahu pred nasiljem, kako bi bilo šteti kolikokrat se tuširamo, kako bi bilo biti omejen kot podjetnik s strani države na način, da ti vse vzamejo ...
Lahko pa rečem, da je bilo to najbolj avanturistično potovanje, z največ nenavadnimi dogodki in največ zanimivimi zgodbami 🙂 Aja, sem omenila, da smo imeli manjšo sprometno nesrečo z avtobusom?
Po vsakem potovanju se bolj zavedam, kako je Slovenija čudovita!
