Povzetek knjige Verjemi v svoj glas, Zgodbe o iskanju lastne vrednosti, samozaupanju, opolnomočenju in prebujanju svoje notranje avtoritete skozi retoriko.
Avtorica: Meta Grošelj
»Priložnosti za boljši svet boš najprej našel v lastnem srcu, lastnem umu in lastnih rokah.« Robert M. Pirsig
Žalostno je, da smo naučeni meriti svojo osebno vrednost, svojo edinstveno, neponovljivo, čudovito vrednost po enakih kriterijih, kot merimo zunanji uspeh. Rezultat te zmote pa so čustvovanja, ki jih najlažje opišemo s pojmom trema, pri kateri gre za strah pred izpostavljanjem, javnim šikaniranjem, morda izključitvijo.
Naša življenja so hkrati privilegij in hkrati odgovornost.
»Človeku brez notranjih sovražnikov zunanji ne pridejo do živega.« Afriški pregovor
Prava zmaga se namreč zgodi takrat, ko se naši notranji interesi združijo v eno samo moč, ki izvira iz seštevka vseh malih notranjih moči, združenih v eno samo silo. Močno osebnost. Enost. Z integriteto superjunaka.
Danes vem, da je moj Strah nekaj čudovitega. Pooseblja mojo sočutnost, empatijo in preudarnost. Tam domuje celo moja lastna Ljubezen do same sebe, kajti Strah je tisti, ki me ohranja pri življenju. Ves čas je na preži. Ljubi me in mi želi dobro. Varuje me in me želi varno. Čuti mojo bolečino. Skrbi ga zame. Želi mi srečo!
Ko stojiš na odru pred množico, si najbolj ranljiv in izpostavljen. Takrat se morajo vsi tvoji glasovi, vsi tvoji notranji generali, uskladiti. Položiti morajo orožje in sodelovati. Morajo obvladati zlitje v eno samo celoto. Morajo podpreti tvoj Ethos, kot bi tim podprl svojega voditelja. Vsi za enega, eden za vse. Ta timski duh, enotnost, skladnost je tisto, kar očara publiko, da govorca okarakterizira kot karizmatičnega.
»Življenje se zgodi, medtem ko kujemo druge načrte.« Allen Saunders
Ko Zaupamo, delamo, ustvarjamo, gradimo graciozno in z lahkoto. Ne da bi ob tem porabljali dragocene vire moči in drugih resursov. Enostavno ustvarjamo in medtem opazujemo okolico. Uživamo v razgledih. Z budnim očesom vsrkavamo vtise in dovolimo, da nas življenje samo popelje tja, kamor vodijo naše poti. Morda na zastavljeni cilj, morda še višje! Ker zaupamo, da nas zapelje točno tja, kjer moramo biti v danem trenutku v času, smo sposobni z radovednostjo vsrkavati vse predvidene in nepredvidene zanimivosti, ki se med potjo pojavijo.
Življenje namreč ni enostavna, ravna pot. Življenje je kot reka, ki vije. Poteka zdaj silovito zdaj lahkotno.
Kadar zaupamo, nam življenje pokloni možnost, da spremljamo dogajanje s položaja občudovanja. Hvaležnega občudovanja fantastičnosti vsega, kar nas obkroža. Kontrola je izjemno zahtevna in nepopustljiva. Zaupanje je milostno.
»Kakovost tvojega razmišljanja določa kakovost tvojega življenja.« A. R. Bernard
Trdno verjamem, da je naša notranja retorika tisti ključ do sprememb, ki jih želimo videti v svetu.
Začne se v nas samih. Zato je mesto, od koder prihajaš, enako mestu, v katerega si namenjen. Vse dokler ne spremeniš sveta v sebi, bo vsak naslednji svet enak temu, iz katerega hodiš.
»Moraš si zapomniti, da ti življenje z vsakim pozitivnim prinese tudi negativno in z vsakim negativnim tudi pozitivno.« Anne Hathaway
Britanski igralec Rowan Atkinson je bil zavrnjen, zavrnjen, zavrnjen, zavrnjen in znova zavrnjen, nakar je postal Mr. Bean in britanska kraljica ga je povišala v viteza! Postal je Sir Rowan Atkinson, eminenca britanske prominence in zelo verjetno globalno najprepoznavnejši igralec vseh časov.
Gradovi v oblakih, ki so naše sanje, naši cilji, so tista stvar, ki nas žene naprej v življenju. Morda je bistvo uspeha v težnji po njegovem doseganju.
Sveta niste osvojili vi. Svet je osvojila vaša umetnost. Vaš lik. Vaša zgodba. Vaša fantazija. Vaše delo.
Se tudi vam morda kdaj zazdi, da je uspeh tako zelo kratkotrajen občutek? Komaj pride, pa že mine. Spoštovanje, po drugi plati ... Spoštovanje pa je trajnostno.
Delo je delo. Publika ga vedno sprejme. Kakšen način bodo izbrali za sprejemanje, pa je odvisno od njih in povsem nič od nas. Vse, kar umetnik ali podjetnik lahko naredita za svoje delo, je to, da vanj vlijeta svojo lastno zavest – in spoštovanje.
Ali bi me danes negativen komentar enako pretresel? Ne. In da. Ne, ker bi razmišljala o popolnoma drugih stvareh. V prvi vrsti bi se vprašala, ali nagovarjam pravo publiko. Če sem s pravo informacijo na pravem kanalu, med pravimi ljudmi. Da. Ker sem tudi jaz človek iz mesa in krvi. Čutim ostrino noža, kadar je njegova konica usmerjena proti meni. In ko zareže, zaboli. Ustavljala pa se ne bi. Kajti moj namen se je do danes spremenil – navdušiti naključnega mimoidočega več ne spada sem. Iskreno pomagati naključnemu mimoidočemu olajšati koščke njegove bolečine? Da, ta namen bi ustrezal ...
Percepcija je močnejša od realnosti! Zato bodite pozorni na poti, ki jih ubira vaša domišljija. Ne sodite prehitro. Ne sklepajte prehitro. Ne sprašujte vsakogar za mnenje! Pravzaprav bodite izjemno previdni pri tem, komu, kje in kdaj govorite o čemerkoli. Ni vaša mama tista, ki se mora strinjati s potencialom vaše podjetniške ideje! Ne zasledujte »ji bom že pokazal, da se moti« tipa uspeha! Sploh ne zasledujte uspeha! Morda celo bolj kot uspeh zasledujte neuspeh! Upajte si tvegati. Štejte, kolikokrat boste »zasrali« in kot pravi tip znanstvenika odkrivajte svojih tisoč načinov, kako zadeva »ne deluje«!
Že poznate knjigo VERJEMI V SVOJ GLAS, Meta Grošelj? >>
Bistvo vsega – Življenja ... Ustvarjanja ... Govorništva ... Uspeha ... je v sposobnosti prevzemanja vedno večje odgovornosti in s tem vedno večjega tveganja!
Volkov na družabnih omrežjih je mnogo. Zato je ključno, da kot govorci zelo dobro razmislite o tem, kakšno je vaše sporočilo, nato pa zaupate pravilu tretjin in se ne trudite kaj dosti ugoditi ljudem.
Nikoli ne boste mogli prepričati vseh. Ostanite zvesti svojemu namenu. In dajte ljudem tisto, kar znate in zmorete dati.
Antropolog Mauss je raziskoval plemenske skupnosti, ki ne poznajo monetarne menjave, in ugotovil, da ljudje kljub temu menjajo vrednosti in menjalni procesi določajo kakovost odnosa. Da. Odnosa iz mesa in krvi. Od-nosa.
Samozavest je veščina, ki se je lahko naučite. Bolj ko obvladate neko veščino, bolj boste samozavestni.
Občutek lastne vrednosti pa je nek notranji smerokaz naše lastne percepcije veličine.
Govorec se mora odreči težnji po aplavzu. Kajti, da bi dojel svojo lastno vrednost, ne potrebuje zunanje potrditve.
Govorec mora razumeti, da je aplavz dejansko povratna informacija o spremembi notranjega stanja publike. Publika je navdušena nad seboj. Nad svojo lastno preobrazbo.
Claudia A. Howard, psihiatrinja in avtorica Howardovih petih aksiomov človeške vrednosti, ki so bili napisani leta 1992:
- Vsa bitja imajo notranjo, neskončno, večno in brezpogojno vrednost kot osebe.
- Vse osebe imajo enako vrednost kot ljudje. Vrednost ni primerjalna ali konkurenčna. Čeprav ste morda boljši v športu, akademiji ali poslu, jaz pa v socialnih interakcijah, imava oba enako vrednost kot človeški bitji.
- Zunanjost ne dodaja in ne zmanjšuje vrednosti. Med zunanjosti spadajo stvari, kot so denar, videz, zmogljivost in dosežki. Ti samo povečajo posameznikov trg ali družbo. Vrednost same osebe pa je neskončna in nespremenljiva.
- Vrednost je stabilna in nikoli ogrožena (tudi, če vas nekdo zavrne).
- Vrednosti ni treba zaslužiti. Ni je treba dokazati. Že obstaja. Samo prepoznajte jo, sprejmite jo, cenite jo.
»Vsi odlični govorci so tam zato, da bi vam nekaj dali. Nihče ni tam, ker bi potreboval karkoli od kogarkoli, ne potrebujejo niti vaše potrditve.« Simon Sinek
Odlični govorci se od dobrih razlikujejo v tem, da so dojeli, da je točka, okoli katere se osredotočajo tako misli kot tudi čustva in dejanja publike – tam. Pri njih samih. Zato zgodbe pripovedujejo tako, da v dogajanje vključujejo publiko.
Vselej se zavedajte, da ko ljudje govorijo o vas, dejansko govorijo o sebi.
Ljudje izjemno uživajo takrat, ko se počutijo videne! Vključene! Prepoznane! Čim več pozornosti jim boste namenjali, tem bolj vam bodo naklonjeni.
Dale Carnegie v knjigi Kako osvojiti prijatelje in vplivati na ljudi razlaga, da si ljudje vselej bolje zapomnijo človeka, ki so mu zaupali svojo zgodbo, kot pa tistega, čigar zgodbo so imeli priložnost ves večer poslušati.
"Tisti, ki sledi skupini, bo običajno prehodil enako razdaljo kot skupina. Tisti, ki hodi sam, bo najverjetneje prišel tja, kjer ni hodil še nihče." Albert Einstein
Misli, ki se v naših glavah vrtijo kot v nekem krogotoku in nam včasih mešajo štrene, kajti lahko se zgodi, da niso ravno najprijaznejšega tipa. Najhujši kritiki namreč prebivajo znotraj nas samih. Če jim seveda ne odvzamete besede – ali pa ne naučite dobre retorike.
Vi niste svoje misli. Vi ste vodja, ki opazuje svoje misli, kot bi bile vaš tim. In jih vodite. Kajti mnogo je namreč misli, ki niti niso naše, ampak so kot neka kaseta mešanih pesmi avtorjev, ki smo jih imeli čast poslušati tekom svojega življenja. To so misli naših staršev, stricev, učiteljev, idolov. Marsikatera pesem je bila zapeta dolgo tega, in četudi smo ji takrat verjeli, danes ni več resnična.
Vsak, ki verjame v svoj svet, se bo slej ali prej moral soočiti z dvomljivci. Dvomljivci, ki prebivajo zunaj tega sveta, in tudi tistimi, ki bivajo v njegovi notranjosti. Vsak se bo moral slej ali prej spopasti z dvomom v svojo vero.
»Del mene se ima za zgubo, drugi del pa se ima za vsemogočnega boga.« John Lennon
- PRVO PRAVILO: Notranji glas: Lahko me nagovoriš, a samo tako, da uporabiš spoštljivo tonaliteto.
- DRUGO PRAVILO: Dragi glasek: Prijazno me nagovarjaš. Zdaj pa prosim uporabi še tehniko sendviča povratne informacije.
Albert Einstein - Prijatelju je nekoč potožil, da ga status, ki mu ga družba pripisuje, sili v razmišljanje o sebi, da je neprostovoljni prevarant.
Lady Gaga - V dokumentarcu o njeni glasbeni turneji Monster Ball je povedala, kako se še vedno počuti kot tisti izgubljeni otrok v srednji šoli in da se vsako jutro vedno znova opomni, da je superzvezdnica, ki se mora sestaviti in se nekako prebiti čez dan, da bo za svoje oboževalce lahko bila tisto, kar se od nje pričakuje.
John Lennon - Hja, Lennon. Mojster vseh mojstrov. Einstein glasbene umetnosti. Ki se včasih počuti kot sam vsemogočni Bog. Včasih pa je sam sebi največji luzer.
»Nekdo me bo vzljubil, pa četudi bom to jaz!« Neznani avtor
Govorec in publika sta enakovredna. In če govorec meni, da je on tisti, ki je v središču pozornosti samo zato, ker ima za nekaj časa v roki mikrofon in stoji na nekem praktikabelskem lesenem parketu, se močno moti.
Naloga govorca je voditi duše z besedami do spremembe!
Komunicirati je treba vselej z zavedanjem čustvenega stanja tistega, ki ga vodimo. Tistega, ki posluša. Vplivamo, pa če se tega zavedamo ali ne.
Javno nastopanje je po definiciji transfer čustev iz govorca na publiko. Transfer se zgodi, če to hočete ali ne. Ne glede na to, ali govorite vašim sodelavcem, se pogovarjate s partnerjem, vzgajate otroka ali nagovarjate množice, vselej to počnite iz čustvenega okvirja, v katerem želite, da se na koncu debate znajde tisti, ki v danem trenutku predstavlja drugega.
Zavedajte se, da je čutenje izbira. Sicer ne moremo vplivati na vsako sleherno situacijo in ves čas, brez izjem, držati nasmeh na obrazu. Nikakor! Jokajmo, tulimo, jezimo se. Kadar je to potrebno, vselej! A zavedajmo se, da nam ni treba ostati jezni dlje, kot je ta jeza potrebna. Že naslednji trenutek lahko sprostimo čutenja, če vemo, da je izbira o tem, kaj mislimo in čutimo v danem trenutku, naša!
Ljubezen, vir edinega in brezmejnega vira energije ter stvarstva, najdemo takrat, ko smo jo sposobni dajati vsem delom sebe enako, nedeljivo, nepogojno, celostno. Takrat ko vidimo popolnost v nepopolnosti, smo brez pogojev. In ko smo brez pogojev, smo mi sami vse, kar je možno biti in postati.
»Če sem videl dlje, je bilo to zato, ker sem stal na ramenih velikanov.« Isaac Newton
