Ko sem začel razmišljati, česa vsega nas niso naučili v šoli, sem ugotovil, da ena knjiga morda ne bo dovolj, da bi naštel vse. A na srečo so nas v šoli učili pisati obnove, zato mislim, da bo vse mogoče strniti v eno. Najbrž ne, lahko pa da. Najbrž ne.
V glavnem, dovolj zavlačevanja, naj se moje filozofiranje začne. Jaz mislim, da je ena najpomembnejših stvari, ki nas jih v šoli niso naučili, kako moramo skrbeti za svoje telo in zdravje. Ja, saj je telovadba v šoli, vendar ni dovolj pogosto in ni pravilno strukturirana. Pri telovadbi bi nas lahko učili tudi o vsakdanjih gibalnih vzorcih, na primer, kako pravilno sedeti, da pozneje nimaš težav v križu, kakšne vaje moraš delati, če te boli vrat ali hrbet, kako pravilno hoditi, da se ne vlečeš kot cunja, ter kako pomembni sta stabilnost in gibljivost telesa za katerikoli šport in v vsakdanjem življenju.
Ko sem bil v Maroku in nato v Indoneziji, sem videl 60-, tudi 70-letne moške in ženske čepeti v polnem počepu, medtem ko so se pogovarjali. Koliko 60-letnikov v zahodnem svetu to lahko naredi? Na prvi pogled povsem nepomembna stvar postane pomembna, ko začneš razmišljati o kakovosti gibanja pri takšni ali katerikoli starosti. Nekdo, ki je manj gibljiv in mišično stabilen, bo hitro imel težave s sklepi, križem ipd. Dlje časa ostaneš aktiven, dlje in lepše boš živel. To je dejstvo. Dobro, dovolj sem zatežil s tem. Gremo k naslednji stvari.
V šoli nas niso naučili, kako ne biti kreten ali kretenka na prvem zmenku ali pri splošnem osvajanju oseb nasprotnega ali istega spola. Torej, niso nas naučili, kaj za našo družbo, narod in posledično tudi našo državo pomeni medsebojno spoštovanje. Medsebojnega spoštovanja je vedno manj.
Veliko ljudi sem že slišal reči: »Moje spoštovanje si moraš zaslužiti.« Jaz se s tem ne strinjam in mislim, da so to besede maloumnega in arogantnega človeka. Zakaj bi si moral zaslužiti tvoje spoštovanje? Zakaj me ne moreš spoštovati že samo kot sočloveka? Kot nekoga, ki se trudi preživeti v istem svetu, v isti družbi in istem sistemu kot ti in to poskuša na najboljši mogoči način, po svojih najboljših zmožnostih, seveda. Če veš, da je nekdo kriminalec, nasilnež, lažnivec, lopov in kreten na vseh področjih, potem seveda vse to odpade, toda če človeka ne poznaš, zakaj mu ne bi izkazal spoštovanja, ki ga lahko izkažemo večini ljudi na tem planetu? Ne samo da boš polepšal dan njemu ali njej, s svojim nesebičnim dejanjem ga boš polepšal tudi sebi. In zapomni si, nesebična dejanja so tista, ki ti res napolnijo srce s srečo in zadovoljstvom. Jaz lahko dve leti skupaj žuram, lenarim in delam točno to, kar mi paše, ne glede na posledice, pa mi to ne bo dalo toliko zadovoljstva kot eno samo nesebično dejanje. Naredi kaj lepega še za koga drugega, ne samo zase. To hočem reči. Saj vem, malce sem zašel, ti pa si še v srednji šoli in še moraš dati čez vse to žuranje, mogoče se pa vmes, med vsem tem silnim odklopom, spomniš narediti še kaj nesebičnega in doživiš še to plat življenja.
Dobro, kaj je naslednje? Aha! Seks. Zakaj nas v zadnjem letniku srednje šole niso naučili, kako seksati? In s tem mislim moške in ženske. Saj je lepota v tem, da raziskuješ, a če bi me v šoli naučili, kako se zadržati, ne da moram misliti na babice, ki gole tečejo, bi mi bilo pri seksu marsikaj lažje in lepše. Ko smo že pri tem, če te zanima, kako živeti bolj celovito spolno življenje, si preberi knjigo TAO IN. Napisana je v dveh različicah, ena je za ženske, druga za moške. Jaz sem se naučil skoraj čudežev. Dobro, ni tako hudo, ti pa knjiga da neko novo perspektivo o spolnosti, o kateri se v našem zahodnem svetu zelo malo govori.
In še kot zadnje: v šoli nas niso naučili, kako se spopasti s psihičnimi težavami. Kaj narediti, ko te življenje tepe, ko ti gre vse narobe, ko ti nič ne uspeva in ko se ti zdi, da so te vsi zapustili. Vsak od nas se večkrat v življenju sooča s takšnim negativizmom. Nekaterim uspe rešiti te težave in najti luč na koncu tunela ter način, kako tej luči tudi slediti. Nekateri pa tlačijo čustva in se pred samim sabo pretvarjajo, da je vse v redu, dokler jim ta potlačena čustva ne »usekajo ven« v obliki kakšne hude bolezni, kronične odvisnosti ali psihičnega izpada. Jaz tu najraje ne bi pametoval, kaj moraš TI narediti, da ne boš tlačil svojih čustev, temveč da se boš na zdrav način soočal z njimi in tako živel bolj polno in iskreno življenje. Ne bi pametoval, ker ne obstaja recept, ki bi deloval pri vseh. Vsak od nas mora najti svoj način.
Kar pa se mi zdi pomembno pri vseh ljudeh, pa je, da se moramo naučiti, da si znamo oprostiti svoje napake ne glede na to, kako velike so bile, da smo iskreni do sebe in da vedno upoštevamo, da smo kot oseba sestavljeni iz treh delov. Fizično telo, čustva in ego oziroma razum. Vsak od teh delov zahteva čas zase, mi pa moramo najti ravnotežje med vsemi tremi. Telo zahteva gibanje in zdravo hrano – če tega ne dobi v dovolj veliki meri, ti vrne tako, da se slabo počutiš, kar slabo vpliva na tvoj ego in čustva. Ego oziroma razum je sebičen in hoče vse samo zase, kar je lahko dobro in seveda tudi slabo. Dobro je, ker te ščiti in skrbi, da ti ne bo hudega. Slabo pa, ker te lahko »vrže na finto«, da si nečesa ne želiš ali nečesa nočeš početi, ker je na prvi pogled zate videti slabše ali težje, a je v resnici dolgoročno koristnejše. O svojem egu in razumu je treba vedno malce dvomiti, ne preveč, toda dovolj, da se zaveš, da ti sam nikoli ne moreš imeti vseh odgovorov.
In še zadnja so čustva. To, kar nam lahko pričara najlepše in najtežje počutje. Sam mislim, da si, ko si enkrat v stiku s svojimi čustvi in jim znaš slediti ter znaš v pravem trenutku ego premakniti na stranski tir, šele takrat lahko res srečen. Pa da ne bom preveč »bluzil«, naj dam en primer. Ko se spreš s sorodnikom, prijateljem ali s svojo ljubeznijo, je za to kriv ego, ne čustva. Ego je sebičen in kot tak hitro užaljen, zato lahko tudi pozabi na čustva, ki jih gojiš do osebe, s katero si se, na primer, sprl. Če slediš egu, si nikoli ne boš priznal svoje krivde za prepir, temveč boš ostal pri tem, da je za vse kriva druga oseba. Če pa ga umakneš malce na stran, hitro ugotoviš, da bi se tudi ti lahko drugače odzval, da bi lahko kaj drugače povedal in da si tudi ti delno kriv za prepir. Takrat ko ti to uspe narediti, takrat si zares lahko v stiku s svojimi čustvi in takrat lahko zares vidiš, kaj ti ta oseba pomeni, koliko jo imaš rad in koliko časa hočeš preživeti z njo. To je samo en banalen primer, vendar mislim, da ta način razmišljanja velja na vseh področjih našega življenja.
Za konec naj ti povem še, da se imej rad in da se obkrožaj z ljudmi, ki ti dajo energijo in s katerimi se dobro počutiš. Aja, pa veliko brokolija moraš jesti. Brokoli je ful zdrav. Se mi zdi, da to v šoli omenijo … nekajkrat …, a naj te za vsak primer še jaz spomnim.
Vid Valič, komik, igralec in TV-voditelj, v knjigi ČESA ŠOLE NE POVEDO >>
