Zadela na lotu!

Tri leta! Več kot tri leta sem premlevala svojo idejo o knjižni založbi. Bili so dnevi, ko sem si tega goreče želela, in dnevi, ko se mi je vse skupaj zdelo nesmiselno. Kot bi prav po moji zmedenosti zapisali besede: »Nemogoče je, reče Ponos. Tvegano je, reče Izkušnja. Brez pomena je, pravi Razlog. Vseeno poskusiva, zašepeta Srce.«

A nisem poskusila. Srce je šepetalo, jaz pa le tu in tam pogledala to idejo, spisano na zmečkanem listu v zadnjem predalu pisalne mize.

Pravijo, da je ideja le 5 % dejanskega uspeha posla. Fajn, spodbudno ... Še teh 5 %, če sem boleče iskrena, ni bilo ravno kreativnih. Imeti založbo, ki izdaja tiskane knjige – bolj dolgočasne ideje in zastarele dejavnosti že skoraj ne bi moglo biti.

A srce je še kar šepetalo …

Zakaj nisem preprosto odprla podjetja? No, mnogim nam ni to tako preprosto. Potrebuješ dosti časa, denarja, poslovne prostore, ljudi … Da o računovodskih in pravnih zadevah sploh ne govorim, saj me boli glava že ob misli na to.

Ne. Ne bo šlo.

In list z idejo sem zaprla nazaj v predal.

A srce je še vedno šepetalo …

Do tistega posebnega dne. Do tistega kratkega pogovora, tistega enega človeka, tiste prave priložnosti.

Bil je sproščen pogovor, kjer sanjam daš vso svobodo in kjer idejam prilepiš krila, pa četudi za zgolj kratek trenutek sreče in upanja, ki te ob tem preplavi. »Veš, kaj si že nekaj časa želim …« mu rečem, dr. Juretu Knezu (DEWESoft d.o.o.). »Majhno, butično založbo. Samo za slovenske avtorje. Malo drugačno od klasičnih …« Spodbudil me je, da sem povedala več o tem. In sem. Govorila sem z navdušenjem v glasu in iskricami v očeh, ko sem široko krilila z rokami in se po občutkih približala srcu, kot bi mu želela reči: saj te slišim …

»Zakaj pa tega še nimaš?« me je vprašal. Ah, preveč ovir … Le nekaj (mislim, da povsem upravičenih) dvomov:

Da bi podjetje zaživelo, bi od mene zahtevalo popolno angažiranje. Tega si nisem mogla privoščiti, saj bi s tem trpela moja osebna glavna dejavnost.
Torej bi morala nekoga zaposliti – kot prvo niti ne zaupam v svoj izbor kadra (premalo izkušenj). In kot drugo - nimam privarčevanih sredstev, ki bi jih lahko vložila v testiranje ideje.
Zelo majhna verjetnost je, da bi založba prinesla kaj dobička. (Naredila sem statistiko založniških hiš v Sloveniji za zadnjih pet let. Bolje, da je ne bi, saj je ob tem splahnelo še zadnje upanje.)
In poslovni prostori … Potem potrebujem še malenkosti, kot so računalnik, tiskalnik …
Pri pravnih zadevah bi zmrznila. Administracija in računovodstvo? Uf, problem za nepoboljšljivo površno umetnico … (Nobelovo nagrado za potrpežljivost moje računovodkinje.)
Kje bom imela vse knjige? V stanovanju? Morala bi najeti še dodaten prostor (si sploh predstavljate, koliko prostora vzame nekaj tisoč knjig?).
Kaj če sem pri zastavljanju poslovnega modela izpustila kaj ključnega? Nadutost na stran – nimam veliko poslovnih izkušenj.
Kaj če za mesec dni odpotujem? Kdo bo to urejal? A to pomeni, da ne morem več potovati?
… (naj sploh še nadaljujem?) …

»Imam rešitev za vse, kar si naštela,« mi reče Jure. A me heca? Kako? »Dajmo to na Katapult.«

»Katapult? A ni to zgolj za tehnološke inovacije in neke vesoljske zadeve?« Prav zares je notri podjetje, ki razvija raketo. Pa Chipolo in neki visoko tehnološki startupi.

»Ne. Katapult je podjetniški pospeševalnik, ki na različne načine pomaga realizirati poslovne ideje. Tudi tako kot je tvoja. Založba bi lahko bila blagovna znamka pod okriljem Katapulta. Kar pomeni, da ti s tem rešimo popolnoma vse izzive, ki si jih naštela:

Na Katapultu imamo administratorko in notranjo računovodkinjo – to imaš torej urejeno.
Direktorica je pravnica – pogodbe ti torej ona uredi.
Imamo pisarne, skupne delovne prostore, prostor za seminarje in delavnice, celo dve sobi za spanje (prav zares). Torej problem poslovnih prostorov rešen.
Imamo prostor za skladiščenje knjig. Rešeno.
Ti kar potuj, medtem bo vse urejeno – administracija, obveščanje, telefoni, vse.

Še kakšen izziv?«

»Ja, poslovni model. Kaj, če sem pozabila kaj ključnega?« Ena ura, dva čaja in zadeva je bila z njegovimi izjemnimi poslovnimi izkušnjami dodelana, jaz pa se ob tem počutila – varno. Vedno je tu nekdo, na katerega se lahko v skrajni sili obrnem po nasvet.

Le nekaj dni za tem je nastala Založba 5KA (fletno ime, kaj ne?).

Noro! Tako celostne in praktične pomoči za nas, začetnike podjetništva zgolj z idejo, še nisem zasledila. Ja, obstaja mnogo izobraževalnih ustanov, mentoriranj, svetovanj, celo investitorjev … A bolj kot vse to sem potrebovala konkretno pomoč, kakršno mi nudi Katapult.

Kako danes poteka naše sodelovanje? Najdem bisere med slovenskimi avtorji, katerih knjigo bomo izdali. Skupaj speljemo proces izdaje knjige, jo promoviramo in se jo potrudimo narediti čimbolj prepoznavno. Administracija, skladiščenje, pisarne, računovodstvo, klici strank, maili … sploh ne vem, kaj je to. Opravljam le tisto, v čemer sem najboljša in v čemer uživam. Kaj je v poslu sploh lahko boljšega kot to?

Preden sem srcu dokončno zašepetala - ok, pa pojdiva v to!, sem pomislila - Kaj sploh lahko izgubim? V bistvu nič. Nekaj ur svojega časa. V najslabšem primeru bom dvakrat odigrala biljard (resno, v Katapultu ga imajo), spila nekaj kavic v kreativnem okolju (že slike na steni to izražajo) in bila povabljena na novoletno zabavo (ja, kot da bom šla, prava se oglaša). Sploh se ne sliši slabo.

Biljard v Katapultu

Potem pa mi je srce zašepetalo nazaj: »Ampak Petra, samo pomisli, kaj se pa lahko zgodi, če to dejansko uspe?« Uf!

Prepričana sem, da imate mnogi bistveno boljše ideje, kot je bila moja. Zakaj ne bi poizkusili? Pokličite Uršo (direktorica Katapulta), poklepetajte in morda tudi vi, kot sem jaz, zadanete na lotu.

Sicer, da še to opozorim: Katapult je bil zgrajen z namenom pomoči lokalnemu okolju in podpore novim poslovnim idejam. Ni bil zasnovan kot dobičkonosna korporacija. Zato se še toliko bolj pričakuje neka kmečka logika fer-playa (ne vem, s katerimi besedami bi lahko lepše in bolj nazorno to povedala). Ko je veliko dela, tudi sama pomagam in pakiram knjige. Ko Katapult potrebuje kakšna moja znanja in sposobnosti, seveda vskočim. Pa tudi skuham kavo za Uršo, Nejo in Olgo (dobim jo pa še večkrat).

Katapult je praktičen sinonim za povezovanje, sodelovanje in podporo. Kdor živi v tem duhu, je dobrodošel. Tak lahko zadane na lotu. Ostali pa … no, saj veste.

Brez Katapulta zagotovo ne bi bilo Založbe 5KA. V to sem prepričana. Od mene bi zahtevalo preveč časa, ki ga nisem bila pripravljena vložiti, preveč tveganja, ki ga nisem želela sprejemati, preveč znanja, ki ga nisem imela, in preveč področij, ki bi me spravljala v stres. S Katapultom mi je vse to odpadlo. Tako lahko opravljam le tisto, kar rada počnem – iščem, berem, izdajam, urejam in prekladam knjige. Ob tem pa spijem kar nekaj kavic z avtorji, ko si skupaj delimo besede navdušenja ob ljubezni nad pisano besedo.

In srce je zadovoljno.