.

Iz knjige Zaslužiš si živeti večno, Eva Novak >> ; 2. mesto na natečaju Mladi pisatelj leta 2024

Sporočilo je bilo jasno – ne zapravljati niti sekunde svojega življenja, saj nam bo na koncu žal za vsem dobrim, česar nismo naredili. Za sedežem, ki ga nismo odstopili starejši gospe na avtobusu, za besedo hvala, ki je nismo izrekli zaradi ljubosumja ali iz kakšnih drugih razlogov, in nenazadnje za življenjem, ki smo si ga želeli, vendar nismo naredili nič za uresničitev svojih želja. 

»Vem, mlada si še,« je z rezkim glasom zarezala v tišino, »toda sčasoma boš spoznala, kako veličastno je življenje, kako lepo in …« je za trenutek pomislila, kot bi iskala pravo besedo. »In unikatno.«

Življenje je kot skladba. In žal se večina ljudi izgubi med notami. Vsi si to skladbo življenja želijo peti v lepi durovi melodiji. Pravo življenje se začne šele tedaj, ko se zavemo, da mu daje čar pravzaprav otožen in mehek mol. Zaradi težkih trenutkov v življenju znamo ceniti lepe, zaradi sivine opaziti barve, zaradi razočaranja znamo ljubiti in zaradi trpljenja se veseliti življenja. 

»Zapomni si,« je nadaljevala, »pomembnejši ko so ljudje, preprostejši so. Več ko imajo znanja, veščin in vpliva, bolj se znajo prilagajati in ponižati. Ker cenijo življenje in vse, kar jim je bilo dano. Zavedajo se, da ima vsak izmed nas točno določeno vlogo v tem svetu. Da se je vsak rodil zato, da bi kaj spremenil in dodal svoj košček k mozaiku barv tega sveta. Zato ti rečem, daj vse od sebe. Rada imej ljudi, veseli se majhnih stvari, lepih trenutkov in sanjaj. Sanjaj na veliko.«

Kdor hoče priti na cilj hitro, mora iti sam, kdor pa želi priti daleč, mora iti v skupini.

Težke stvari je treba deliti z nekom, da postanejo lažje. Pot je velikokrat pomembnejša od cilja. Saj drži, da se vsi trudimo za svoj cilj in žrtvujemo vso pot, da bi ga dosegli. Vendar pa na poti pridobimo veliko znanja. Veliko o sebi in nenazadnje veliko o osebah, ki jih imamo za prijatelje.

Vsak izmed nas si v življenju izbira poti. Ni vedno najboljša tista, ki se sveti. Lahko izbiramo. Prav tako izberemo, kdo bo hodil z nami. Bodimo pametni. 

»Kako veš, ali je tvoje poslanstvo v življenju končano? Če si še živ, ni.« Richard Bach

»Ni lepšega, kot je videti človeka, ki pride vsak dan na delo z veseljem in tam osrečuje ljudi. Že s to svojo energijo naredi pol dela. Res je, izpolniti vse obveznosti, ki jih imamo v službi in izven nje, je zelo pomembno, toda kaj koristi le delo, katerega sad ni radost.«

Mark Avrelij: »Ne živi, kot da je pred teboj še deset tisoč let! Usoda visi nad teboj! Zato si prizadevaj biti dober človek, dokler obstajaš na tem svetu.«

Vsak lahko pade, le najboljši pa se tudi poberejo. 

»Samo poglej Ludwiga van Beethovna. Učitelj glasbe mu je rekel, da nikakor ni za glasbo in da naj jo raje opusti. Ob tem moramo še dodati, da je bil pol življenja skoraj popolnoma gluh. Vendar ga tudi to ni ustavilo. Danes velja za enega največjih skladateljev v zgodovini. Ali pa Albert Einstein. Njegove ocene v šoli so bile zelo slabe. Učitelji so mu celo dejali, naj odneha, saj tako ali tako ne bo nič iz njega. Imeli so ga za umsko zaostalega. Pa tudi njega danes vsi poznamo.«

»Namen našega življenja je biti srečen.« Dalajlama

Da ne moremo pomagati drugemu, če ne pomagamo tudi sebi. Ne moremo osrečiti drugega, ne da bi tudi sebe.

Shakespeare: »Vedno sem srečen. Veš, zakaj? Ker nikoli od nikogar nič ne pričakujem. Pričakovanja vedno bolijo. Življenje je kratko, zato ljubi svoje življenje … bodi srečen … smej se! Živi zase, in preden kaj rečeš, poslušaj. Preden napišeš, razmisli. Preden zapravljaš, zasluži. Preden moliš, odpusti. Preden prizadeneš, občuti. Preden sovražiš, ljubi. Preden odnehaš, poskusi. Preden umreš, ŽIVI.«

»Samo življenje, ki ga živimo za druge, je vredno življenja.« Albert Einstein

Veš, ljudi si ne zapomnimo niti po imenu niti po priimku. Ne zapomnimo si jih po obleki ali hiši in tudi ne po službi. Zapomnimo si jih po tem, kako smo se ob njih počutili. Po tem, kakšni so bili do nas in kaj so nam dali. Vendar s tem ne mislim materialnih stvari, ampak tiste, ki jih ne moreš videti, lahko jih le začutiš. S srcem.

Ljubezen, pa naj bo ljubezen do osebe ali do stvari, je nekaj lepega. Zagotovo. Zato mi je zelo žal za take, ki jo zavračajo. 

Ljubezen ni v tem, da odmislimo vse okoli sebe in vidimo le ljubljeno osebo, ampak v tem, da se kljub ostalim vedno znova odločamo zanjo.

»Nimamo malo časa za življenje, ampak ga veliko zapravimo.« Voltaire

»Ne živite istega dne 75-krat in temu recite življenje.« Robin Sharma

Ne vem, zakaj je tako težko biti vesel. Zagotovo ima vsak kup skrbi, kar pa ni izgovor, ki bi nam dovoljeval, da smo zagrenjeni. Že ko vstanemo, bi morali izbrati veselje, in ko ležemo, bi morali veseli zaspati. Kar se zgodi vmes, običajno ni naša krivda, zato si s tem ne bi smeli kvariti razpoloženja. 

»Naj bo današnji dan za vas nov začetek. Dovolite si reči NE, ne da bi se počutili krivega, zlobnega ali sebičnega. Vsakdo, ki se razburja ali ves čas pričakuje, da boste rekli DA, očitno nima najboljšega interesa. Vedno si zapomnite, da imate pravico reči NE brez pojasnila. Bodite mirni s svojimi odločitvami.« Stephanie Lahart

Z veseljem sprejemaj nasvete in potem, še pomembneje, razmisli o njih. Ljudje delijo nasvete kot bombončke in zagotavljajo boljše življenje s tem in tem. Ti sama pa moraš filtrirati, ti sama se moraš odločiti, ali boš kakšen nasvet sprejela ali prijazno zavrnila.

Steve Jobs: »Inovacija je reči ne tisočim stvarem.«

Voltaire: »Več ko berem, več ko pridobivam, bolj sem prepričan, da ne vem ničesar.«

Albert Einstein: »Samo tisti, ki v svoje delo vloži vso moč in dušo, je lahko pravi mojster. Zato mojstrstvo zahteva celega človeka.«

Vsak izmed nas si izbira svojo pot. Ti sedaj stojiš na razpotju in si jo izbiraš. To pot. In naj ti že sedaj povem, da bo lepo. Naj te ne bo strah. Zagotovo dvomiš in se postavljaš pred velika življenjska vprašanja. S strahom pa vseeno z zanimanjem zreš predse in se sprašuješ, kako bo. No, kot ti rečem, super. Ne pozabi, tudi takrat, ko se ti bo zdelo, da to ni bila prava pot, počakaj malo. Stvari potrebujejo nekaj časa za svoj razplet. Neka stvar morda sploh ni tako slaba, kot je videti na prvi pogled.

Ne moreš spoznati življenja brez kančka trpljenja, strahu in težkih trenutkov. Na težji poti se tudi naučiš več. Postaneš bolj potrpežljiv.

»Pleši, kot da te nihče ne gleda, ljubi, kot da nikoli ne boš ranjen, poj, kot da te nihče ne posluša … in živi, kot da so nebesa na zemlji.« William W. Purkey

Najprej počni, kar te zabava, in se veseli življenja. Počni stvari, ki jih rada počneš. In sploh se ne ukvarjaj s tem, kaj bodo rekli drugi. Izrazi svoje mnenje, bodi pogumna, odločna in vztrajna. Bodi ti. Poglej, zagotovo te bo nekdo opazil v množici ljudi, zagotovo boš s svojim vedenjem nekomu všeč. Morda bodo celo stopili do tebe in tako bosta počasi dva, trije in nato množica enako mislečih ljudi. Zagotovo si želijo tega tudi drugi, pa jih je strah začeti, kot je sedaj tebe. Drugi se ne ukvarjajo s tabo, res. Ne zanima jih, ali boš sedaj pela ali plesala. Edini vzrok, da te opazujejo ali morda celo obrekujejo, je, da imaš nekaj, kar jim je všeč. Nekaj, kar bi radi imeli tudi oni, in zato so lahko včasih nesramni ali zavistni.

Nikoli te ne bodo kritizirali strokovnjaki, ampak taki posamezniki, ki ne delajo nič koristnega.

Poj, kot da te nihče ne posluša. Veseli se in k sebi vabi ljudi. Vsi naj pridejo. Počnite skupaj, kar imate radi, in jih pritegnite čim več. To bi bila čista zmaga!

Tudi če boš v nečem najboljša, ostani nasmejana in vesela. Tako bodo ljudje vedeli, da imaš dobre namene, in ti še z večjim veseljem sledili. Neki učitelj mi je enkrat rekel: Bodi preprosta. V Nemčiji si morda prva, na Kitajskem pa le ena izmed tisočih.

»Ladja v pristanišču je varna, vendar ladje niso zgrajene za to.« John A. Shedd

Varni smo v udobju svojega kavča, vendar nismo bili ustvarjeni za to. Lepo nam je, če živimo v svoji coni udobja, toda junaki se rojevajo izven nje.

Res je, da ne moremo spremeniti vsega na bolje. Toda kot pravijo, počasi se daleč pride. Korak za korakom gradimo boljši svet. Toda, kje začeti? Pri sebi. Začnimo pri sebi, da bomo s svojim življenjem zgled drugim in tako še njih spodbudili, da ne bodo več kopija, temveč izvirnik. Izrabljajmo svoje talente. Če je naš talent ples, plešimo, če je petje, pojmo, in ne, ob tem ne premišljujmo, kaj si bodo mislili drugi.

»Na koncu niso leta življenja tista, ki štejejo, ampak dejstvo, koliko življenja je bilo v teh letih.« Abraham Lincoln

Nismo stari zaradi let, sami se delamo stare, in sicer s tem, ko se nehamo obnašati mladostno. Kar naenkrat opustimo hobije, ki smo jih imeli radi v mladosti, nehamo se oblačiti, kot smo se nekoč, nehamo poslušati glasbo, nenazadnje se nehamo tudi urejati.

Nikoli ne ponižuj ljudi. Ne veš, kaj vse so že doživeli, ne veš, kaj so prestali. In tudi ne vidiš v njihove misli.

Mahatma Gandhi je nekoč dejal: »Šibki ne morejo nikoli odpustiti. Odpuščanje je lastnost močnih.«

Robin Sharma: »Življenja se veselim zaradi življenja samega. Zame življenje ni kratka sveča. Zame je sijajna bakla, ki sem jo lahko za trenutek držal, in želim si, da bi gorela svetlo, kot je le mogoče, preden jo predam prihodnjim generacijam.«

Iz knjige Zaslužiš si živeti večno, Eva Novak >>