Povzetek knjige ZATE - Velike resnice malih doživetij, avtorica Petra Škarja >>

A kakšen smisel ima življenje, če ne občutiš radosti, ko nekomu polepšaš dan? Kakšen pomen ima naš obstoj, če za seboj ne puščamo nečesa, kar se bo dotikalo src in misli generacij za nami? Kakšen razlog je v vsakojutranjem vstajanju, če ne prav upanje, pričakovanje nečesa lepega, čarobnega?

Ne vem, če bomo kdaj 'spremenili svet na bolje'. Vem pa, da je moje življenje lepše in bogatejše, če verjamem, da ga lahko. Če iz dneva v dan storim vsaj kakšno malenkost v to smer.

»Petra, ko začneš malo potovati po svetu, kaj kmalu ugotoviš, da je tako pametnih, razgledanih, uspešnih, sposobnih in načitanih ljudi, kot si sam, za vsakim vogalom vsaj nekaj deset. Ko to spoznaš, si lahko samo še ponižen.«

»Ko ocenjujem človeka, ali je bogat ali reven, me ne zanima njegov bančni račun. Pokaži mi, kdo si, kaj razmišljaš, kako se obnašaš do živali in narave, kako skrbiš za svoje telo – z gibanjem in s prehrano, kako sprejemaš drugačnost …, pa ti bom povedal, ali si zares bogat ali zares reven.

Tako smo zaslepljeni z iskanjem lepote v oblekah in frizuri, da spregledamo lepoto jutranje meglice in maka sredi polja. V iskanju popolnosti – popolnosti sebe, dela, izgleda, koraka – smo izgubili zavedanje prave popolnosti v nepopolnosti sami. V obiskovanju dobro oglaševanih rajskih lokacij sveta smo spregledali ta raj tik pred nosom, raj naše dežele.

Tako kot šele ko izgubiš vse svoje imetje, začneš ceniti malenkosti, kot so vilice. In mnogi cenimo zdravje šele takrat, ko zbolimo. Mnogi šele ob izgubi prijatelja cenijo trenutke, ki so jih preživeli z njim.

Prazen je namreč uspeh, če ne moreš trčiti z dvema kozarcema. Boleč je padec, če nimaš ob sebi toplih rok, ki bi te objele. Neproduktivne misli, če jih ne moreš deliti z nekom. Le površinski smeh, če se ne naleze na druge. Zares nesmiselno vse delo, če z njim ne navdahneš drugih. In prazna potovanja, če se ne povežeš z dušami ljudi tega sveta.

ZMEDEN je, kdor le množicam sledi. Kajti pravo pot lahko najdeš le v tišini, samoti, šepetu srca in modrosti intuicije.

PRAZEN je, kdor stoji le na varnem čolničku mirnega jezera. Kajti doživetja divjih brzic, razburkanega morja, viharjev oceanov, moči slapov vlivajo moči in neskončnost energije življenja, ki te polnijo. Polnijo tvoje strasti, polnijo izkustva in dajejo življenje življenju, četudi prek nevarnosti, strahov, tresočih se rok in šibečih se kolen.

Dovoli si. Jokati. Lenariti. Biti žalosten. Dovoli si reči ne. Dovoli si vse to brez slabe vesti. Dovoli si ... preprosto biti. Biti človek. Človek, ki se ne zmeni za nadzor in kritiko javnosti.

Naj bo nebo še tako temno, vedno je na njem mogoče opaziti vsaj eno čudovito svetlečo zvezdico. Le navzgor moramo gledati.

Naročilo knjige ZATE - Velike resnice malih doživetij >>

Brez joka ne bi poznala veselja. Brez solz ne nasmehov. Brez neuspehov ne bi vedela, kaj so uspehi. In brez bolečin ne bi poznala radosti. Brez sovražnikov ne bi tako cenila prijateljev. Brez osamljenosti ne bi cenila bližine. Brez hladnosti ne topline. Brez bremena ne lahkotnosti. In brez suženjstva ne bi vedela, kaj svoboda zares je.

Prevečkrat samoumevno je to bogastvo sveta – globoki pristni odnosi.

Včasih bi se morali vrniti k osnovam … Delovati s 'kmečko logiko' … Iti po hrano na domači vrt, k sosedu na klepet in poslušati sebe, svoje srce za življenjske napotke, kako naprej … Življenje v osnovi JE preprosto, le mi smo mojstri kompliciranja …

Vsi kdaj govorimo o sreči z žalostnimi očmi; trpimo, skrivajoč se za maskami brezbrižnosti; odrinjamo ljudi, ko si želimo bližine; molčimo, ko želimo spregovoriti; delimo hladne objeme in na drugi strani ostajamo tu, na razdalji, čeprav si želimo bližine ... In ob vsem tem ponosno povemo, da: »Sem to, kar sem! Se ne prilagajam družbi in pričakovanjem drugih!« Vsi smo pač ljudje. Jaz. Ti. Mi vsi.

Enkrat bom plavala v oceanih, drugič osvajala gore Afrike, enkrat bom občudovala glamur Hollywooda, drugič preprostost Azije ... A nikoli ne bom pozabila, kje je moj dom.

»Kar jih učijo v šoli, jih bo naredilo za odlične hlapčke. Bodo ubogljivi, vodljivi, poslušni in marljivi. Neutrudno bodo delali do smrti ali pa vsaj do borne penzije za tuje korporacije, kot zdaj dela (velika) večina Slovencev. Všeč bodo učiteljem, staršem, okolju in delodajalcem. Postali bodo to, kar bo okolje zahtevalo od njih, in v udobnem suženjstvu životarili brez hudih tveganj – kot žival v živalskem vrtu. Življenje pa je le eno, lepo in zanimivo. Zato ga je morda bolje preživeti v naravi, svobodni, neodvisni, samosvoji, a izpostavljeni vsem nevarnostim, ki jih prinaša življenje v džungli."

"Temeljne vrednote življenja so povsem enostavne, vsi jih globoko v bistvu poznamo: želimo, da bi bili drugi do nas dobri in prijazni, torej bodimo takšni tudi mi. Vsi si želimo poštenosti, torej bodimo pošteni. Želimo si biti ljubljeni, torej ljubimo. Želimo si slišati smeha, torej bodimo dobre volje. Nihče si ne želi živeti v preteklosti, torej živimo za ta trenutek."

Morda je zdaj pravi čas, da se začnemo bolj gledati v oči in manj v obleke.

Ljubezni ne moreš ujeti, ji ne ukazovati. Ne moreš je podrediti pričakovanjem, ne podvreči zahtevam. Prikaže se, kjerkoli ona želi, kadarkoli ona želi. Dokler ji pustiš to svobodo, ti bo dajala neizmerno moč. Ko jo vkleneš, te bo ugonobila … Spusti jo, naj živi. Dokler je nad vsem tem, nedotakljiva in neujemljiva, ti bo dajala neverjetno moč, energijo, o kateri vsi sanjamo.

Super je, podpiram, da beremo knjige, obiskujemo seminarje in kopičimo znanja, a ne pozabimo ob tem na zdravo kmečko logiko. Super je, podpiram, da urimo um, a dajmo včasih prijeti tudi lopato. Ali motiko. Kar tako, zakaj pa ne.

Kar iščeš, to najdeš. Išči dobro in našel boš dobro. Tudi tu, kjer živiš; tudi s tem, kar imaš; tudi v tem, kar trenutno si.

Malo se nasmej, lepo pozdravi, poglej natakarja v oči in mu reci hvala, poberi papirček s tal, pomagaj slabotni gospe čez cesto, koga pohvali in širi dobre zgodbe, podaj roko prijatelju in ramo jokajočemu, iskreno se zanimaj za ljudi, spusti ego in se zavedaj, da nisi sam na tem svetu. Delaj z drugimi tako, kot bi želel, da drugi delajo s tabo.  Nihče ne mara nadutih pametnjakovičev. Ni nazivov in položajev, ki bi upravičile vzvišen in ošaben odnos do drugih.
Preprosto – bodi dober človek.

Iz knjige ZATE - Velike resnice malih doživetij >>