»V osnovi imaš le dve izbiri. Ali boš živela v živalskem vrtu ali pa v divjini,« mi je bilo pred časom rečeno. Seveda imam raje divjino, je bila moja prva misel, a ob nadaljni razlagi sem šele zares dojela moč tega sporočila ...
Predstavljajte si dva leva. Prvi živi v živalskem vrtu, drugi v divjini.
Lev v živalskem vrtu ima vsak dan obilico hrane, za katero se mu ni potrebno truditi. Vsi ga občudujejo, slikajo, gledajo. V primeru bolezni mnogo strokovnjakov poskrbi, da se z zagotovostjo in hitro pozdravi. Sijoča dlaka in lepo negovan trup sta pokazatelj kvalitetne hrane in netežkega življenja. Ja, tu in tam morda sledi navodilom ljudi, ki ga dresirajo, kar je dokaj malo napora za razkošje, ki ga doživlja. Varen je. Cenjen je.
Vendar ima omejen prostor gibanja. Je v kletki.
Lev v divjini pa ima svobodo. Teče kjerkoli želi, osvoji katerokoli samico, predaja se soncu in svežem zraku. Nikogar ni, ki bi mu gospodaril in nikogar ni, ki bi mu predajal opravila. Je resnično sam svoj šef in živi življenje popolnoma po svoji volji. Včasih ujame bistveno večjo količine hrane in se naje do onemoglosti, česar lev v živalskem vrtu ne more.
Sliši se čudovito, kaj ne?
Vendar!
Lev v divjini se vsak dan bori za preživetje. Vsak dan mora braniti svojo alfa pozicijo. Vsak dan se bori za hrano in vsak dan je izpostavljen premnogim nevarnostim. Ena majhna napaka ali neprevidnost ga enostavno stane življenja. Redki doživijo visoko starost. Premnoge brazgotine po trupu in neurejena dlaka kažeta njegovo vsakodnevno borbo. V primeru bolezni ga nihče ne pozdravi. Nihče ga ne občuduje, nihče ne slika, nihče ne gleda. Je nepogrešljiv za naravo, a popolnoma pogrešljiv pri ljudeh.
Sedaj pa resnično razmislite – bi si želeli biti lev v živalskem vrtu ali lev v divjini? Dejstva kažejo na to, da bo približno 85% ljudi raje izbralo – živalski vrt. Morda si tega ne upajo priznati, ker je danes nekako moderno govoriti o tem, kako smo svobodni in si želimo bili na samostojni podjetni poti.
A ne hodite na to pot iz nuje ali trenda. Pomislite na leva v divjini – za svobodo je pustil mnogo razkošij in se podal na dnevno borbo.
Kaj je bolje? Kaj je bolj cenjeno?
Moje osebno mnenje je, da je oboje pomembno in se pričakuje enakovredna sprejetost. Potrebujemo tako leve v živalskem vrtu kot tudi leve v divjini. Ni vprašanje, kaj je prava odločitev. Vprašanje je, kaj si zares želiš. Ampak zares želiš ti sam, ne glede na pričakovanja in komentarje okolice. To je temelj, o katerem je smiselno razmisliti malo več kot zgolj minuto ali dve.
Dostikrat zaznavam nepravične sodbe okoli tega. Ljudje, ki so v divjini, znajo negativno soditi tiste v živalskem vrtu: »Lepo vam, ki dobite vse razkošje v naročje!« In obratno: »Lepo je vam, ki imate svobodo, mi ubogi pa ne moremo nikamor!«
Ljudje si želimo zgolj lepe strani enega in drugega. Želimo si popolno svobodo divjine in obenem vso razkošje živalskega vrta. Ne gre. Pritožujemo se nad nedosegljivostjo nedosegljivega. Nesmiselno.
Odloči se, kaj si želiš. Stoj za tem in sprejmi vse posledice odločitve - dobre in slabe. Je enostavno? Ne vedno! A jin jang je vedno in povsod.
In ko si izbral živalski vrt ali divjino – ne ponižuj ostalih, ki so izbrali drugo pot. Ne pritožuj se nad nedosegljivostjo dobre plati nasprotnega. Tudi sam si imel možnost izbrati karkoli. Vsakdo sam izbere.
Ne vem za vas, a jaz se tako zelo rada zadržujem na travnikih, se predajam sončnim žarkom, tekam in skačem, pojem in plešem, kreiram in ustvarjam ... Pa četudi je zato kakšna brazgotina več! 🙂
