Avtor: Wallace D. Wattles
"Pojdi do skrajnosti in zminiraj vse, kar ti je doslej v življenju prinašalo bolečino in občutke neizpopolnitve. Bodi divje in bolestno ljubosumen na svojo srečo in ne dovoli, da jo kdorkoli ogrozi. Odvračaj vse, kar te ovira, obrni se stran od vseh, ki ti ne želijo dobrega. Pozabi na vse, kar so te o bogastvu naučili starši, šola in morda celo cerkev," odlomek iz uvoda knjige, katerega je napisal Boris Peršak, urednik založbe IDEJAMOŽ
Karkoli govorijo v poveličevanje siromaštva, dejstvo je, da ni možno živeti resnično dovršenega in uspešnega življenja, če nisi bogat. Ne moreš se razviti do največje možne višine v talentu ali duhovnem razvoju, če nimaš denarja, da bi si kupil stvari, s pomočjo katerih lahko piliš svoj talent.
Smisel narave je napredek in razvoj življenja, zato naj bi vsakdo imel vse, kar lahko prispeva k moči, eleganci, lepoti in bogastvu življenja. Biti zadovoljen z manj, je grešno.
Življenje je tako napredovalo in postalo tako zapleteno, da potrebujeta celo najbolj povprečna moški in ženska veliko premoženje, da bi lahko živela na način, ki se samo približa popolnosti. Vsak posameznik ima naravno hotenje, da bi postal vse, kar je sposoben postati. Nič ni narobe, če si želiš biti bogat, ta želja je hvale vredna.
Obstajajo trije motivi, za katere živimo - živimo za telo, za razum in za duha. Pravo življenje pomeni popolno izražanje vsega, kar posameznik lahko omogoči skozi telo, razum in duha.
Posameznik ne more živeti razumsko polno brez knjig in časa, da jih lahko proučuje, brez priložnosti za potovanja in opazovanja ali brez intelektualne družbe.
Lastništvo nad denarjem in posestjo je rezultat opravljanja stvari na določen način.
Postati bogat ni stvar okolja, ni stvar talenta, ni rezultat varčevanja ali gospodarnosti, ni stvar izbire branže ali poklica, ni stvar začetnega kapitala. Če lahko kdorkoli v tvojem mestu postane bogat, potem lahko obogatiš tudi ti in če lahko postane bogat kdorkoli v tvoji državi, potem lahko tudi ti obogatiš.
Začeti moraš živeti v harmoniji z zakoni, ki vladajo vesolju.
Delavci niso "zatirani" s strani svojih delodajalce; niso "potisnjeni k tlom" s strani koncernov in velikih poslovnih skupin. So tam, kjer so, ker počenjajo stvari na določen način. Zakon obilja je enak za njih kot za vse druge.
Nikogar ne zadržuje v siromaštvu pomanjkanje zaloge bogastva, več kot dovolj ga je za vse. Vse, kar vidiš na svetu, je narejeno iz originalne prasnovi, iz katere izvirajo vse snovi in ves čas nastajajo nove.
Narava je oblikovana za napredek življenja in njen gonilni motiv je porast življenja.
MISEL je edina sila, ki lahko proizvaja otipljivo bogastvo iz brezoblične prasnovi.
Nobena misel o obliko ne more biti vtisnjena v izvirno prasnov, ne da bi povzročila stvarjenje te oblike.
Oseba je miselni center in lahko ustvarja misli. Vse oblike, ki jih oseba oblikuje s svojimi rokami, morajo najprej obstajati v njenih mislih. Stvari ne moreš dati oblike, če nisi mislil o tej stvari.
Revni preoblikujejo z rokami že obstoječe stvari. Bogati ustvarjajo nove stvari iz nič.
Da boš mislil, kar hočeš misliti, moraš misliti RESNICO, ne glede na pojavnost in dejansko stanje zunanjega sveta. Misliti zdravje, ko si obdan s pojavnostjo bolezni, ali misliti na bogastvo, ko si sredi pojavnosti revščine, zahteva moč, vendar kdorkoli, ki pridobi to moč, postane MOJSTER RAZUMA. Ta oseba lahko izzove usodo in pridobi, karkoli hoče.
Znebiti se moraš še zadnje sledi stare ideje, da obstaja Najvišji, ki želi, da si reven ali da je smisel služenja njemu, ostati reven.
Vsaka misel, ki jo pomislimo, ustvari potrebo, da pomislimo naslednjo misel, zavest se neprekinjeno širi. Mi smo subjekti impulza življenja, ki išče izraz, kar nas nenehno žene, da bi vedeli več, naredili več in postali več, zato tudi moramo imeti več.
Hoteti moraš resnično življenje, ne samo goli užitek ali zadovoljstvo.
Bogat hočeš postati zato, da imaš kaj jesti, piti in se poročiti, ko pride čas za to; zato se moraš obdati z lepimi stvarmi, videti daljne dežele, nahraniti svoj razum in razviti svojo inteligenco; zato, da imaš lahko rad druge in počneš prijazne stvari in da si sposoben prevzeti dobršen del vloge pri pomoči iskanja resnice za svet.
Najvišji ne želi, da se pretirano žrtvuješ za druge, vendar hoče, da bi ti naredil kar največ iz sebe, za sebe in za druge. Drugim lahko bolj pomagaš, če narediš čimveč iz sebe in se razvijaš v vseh drugih pogledih.
Znebiti se moraš tekmovalne miselnosti. Ti boš ustvarjal in ne boš zato jemal drugim. Postal boš ustvarjalec in ne tekmec.
Bogastvo zagotovljeno skozi tekmovalnost ni nikoli zadovoljivo in trajno. Če želiš postati resnično bogat, se moraš dvigniti popolnoma iz tekmovalnega razmišljanja. Niti za trenutek ne smeš pomisliti, da so zaloge omejene.
V poslu ti ni treba nikogar oškodovati. Vsakemu daj v uporabni vrednosti več kot od njega dobiš v denarni protivrednosti.
Celoten proces mentalne prilagoditve in uglasitve lahko seštejemo v eno besedo: HVALEŽNOST.
Najprej verjemi, da obstaja inteligentna prasnov, iz katere izvirajo vse stvari. Nadalje verjemi, da ti ta prasnov želi dati vse, kar si zaželiš. In tretjič se moraš povezati z njo z občutenjem globoke in popolne hvaležnosti.
Samo hvaležnost te lahko obdrži znotraj gledanja v smeri porasta in te brani pred napačnim razmišljanjem. Hvaležen razum je vedno trdno usmerjen k najboljšemu. Prav tako se iz hvaležnosti rodi zaupanje (vera).
Ne porabljaj časa za razmišljanje ali pogovor o primanjkljajih ali napačnih potezah tistih na oblasti.
Ustvariti moraš čisto in jasno mentalno sliko tega, kar hočeš dobiti. Vedeti moraš, kaj hočeš, in biti moraš natančen in jasen ter si to tako močno želeti, da bo to ostalo ves čas v tvojim mislih. Porabi kolikor moreš svojega prostega časa za preučevanje svoje slike. Želja po bogastvu mora biti tako močna, da premaga mentalno lenobo in ljubezen do lagodnosti in jih pripravi k delovanju.
Zgolj želja in jasna vizija nista dovolj. Biti mora tudi NAMEN, da jo realiziraš v otipljiv izraz.
Ne določaj si ur za molitev, za razmišljanje o željenem ... Moraš ŽIVETI s tem vsak trenutek dneva.
Nobene pravice nimaš, da bi uporabil moč svoje volje na drugi osebi, tudi za "njegovo dobro" ne, saj ne moreš vedeli, kaj je dobro zanj. Da bi obogatel, moraš uporabljati moč svoje volje le na samemu sebi.
Če želiš postati bogat, ne smeš preučevati revščine. Stvari ne nastanejo tako, da razmišljaš o njihovem nasprotju.
Medicina kot znanost o boleznih je prispevala k porastu bolezni. Religija kot znanost o grehu je pospešila grešnost. Ekonomija s preučevanjem pomanjkanja bo napolnila svet z bedo in siromaštvom.
Večina dobrodelnosti je naravnana k opominjanju na revščino, ki jo namerava izkoreniniti. Postani bogat. To je najboljši način, da lahko pomagaš revnim.
Ne beri knjig ali časopisov, ki opisujejo podrobna poročila o ubožnosti ljudi, grozljivosti otroškega dela in podobno. Ne beri ničesar, kar zapolnjuje tvoj razum z mračnimi slikami pomanjkanja in trpljenja.
Revni ne potrebujejo dobrodelnosti, potrebujejo navdih. Z revščino bo opravljeno, a ne s povečanjem števila premožnih ljudi, ki razmišljajo o revščini, ampak s povečanjem števila revnih, ki imajo namen in vero, da postanejo bogati.
Ljudje se morajo naučili postati bogati z ustvarjanjem in ne s tekmovanjem.
Zato ker pravim, da moraš ves svoj čas, misli in razum usmeriti k bogastvu, to ne pomeni, da moraš biti sebičen in hudoben. Postati zares bogat je najplemenitejši cilj, ki ga lahko imaš v življenju, ker sam po sebi vsebuje vse drugo.
Gram delovanja je vreden toliko kot tona teoretiziranja.
Najboljša stvar, ki jo lahko narediš za ves svet, je, da narediš največ iz sebe.
Ne moreš delovati tam, kjer te ni, ne moreš delovati, kjer si bil, in ne moreš delovati, kjer šele boš. Deluješ lahko samo tam, kjer si.
Zgolj razmišljanje, fokus, vizija vam ne bodo prinesle bogastva. Potrebno bo tudi DELOVATI, iti v AKCIJO in to prav ZDAJ.
Svet napreduje samo po tistih, ki več kot izpolnjujejo svoj trenutni položaj.
Za uspeh ne šteje ŠTEVILO stvari, ki jih opraviš, temveč UČINKOVITOST vsakega ločenega dejanja.
