.
Na nobeni točki svojega življenja nisem bila rasistična ali nacionalistična, ampak zaradi vplivov mnogih sovražnih ljudi v svoji domači okolici sem imela ukoreninjene predsodke do tujcev.
Koga briga popolnost, ko pa imaš lahko prijatelja?
Usedla sem se za pisalno mizo in iz zvezka previdno in natančno iztrgala list z napačno napisano snovjo. Srce mi je bílo v nenormalnem tempu in utrip mi je odmeval po stenah lobanje. Priplazili so se tudi tiranski metuljčki in frfotali po mojem želodcu s takšno hitrostjo, kot to počno poklicni atleti na dopingu. Ko sem po dolgem času snov končno prepisala zadovoljivo pravilno in je Nelagodje zapustilo moj sistem, sem se posvetila domači nalogi.
Besedna zveza obsesivno-kompulzivna motnja je zopet priplavala na površje. Kakorkoli so se že imenovale moje težave, sem si želela, da bi izginile. Da bi ta ubijajoč notranji dialog lahko utišala za vekomaj.
Bala sem se spregovoriti z njo zaradi barve njene polti. A ko govoriš s tistim pravim Človekom, ni važno, ali je Slovenec, Arabec ali marsovec – če se znaš pogovarjati, slišiš glas njihovega srca. In glas Noorinega je bil topel, dobrodušen in neobsojajoč, pa čeprav bi imel do tega vso pravico glede na vse primere diskriminacije, ki jih je preživel.
Moja diagnoza me ne definira. Pomeni le, da sem za eno izkušnjo bogatejša od večine svojih vrstnikov. Moja izkušnja z OKM me je le okrepila in med zdravljenjem sem sama sebi dokazala, da se da prilesti tudi iz najtemnejših in najglobljih lukenj.
Ugotovila sem, da je zapuščanje kot vbod igle: v tistem trenutku si iz sebe in misliš, da je to najhujša stvar, ki bi se ti lahko pripetila. In lahko tudi je. Lahko, da je igla okužena in nato zboliš za tetanusom. Lahko pa se tistega vboda že čez leto dni več ne spomniš. Isto je s prijatelji. Lahko nikoli več ne najdeš takšnih, ki bi se kosali s prejšnjimi. Lahko pa jih najdeš.
Vsi izzivi, ki nam jih življenje postavlja na pot, so rešljivi.Tudi če nas sprva ohromijo in nas preplavijo z občutkom nemoči, obstaja izhod iz našega trpljenja.
Vsakič, ko se znajdem v temi, se spomnim na mlajšo različico sebe in si rečem: »Poglej, kako daleč si že prišla. Če si se pobrala takrat, se lahko tudi zdaj!«
Zgodbo sem napisala z namenom, da bi čim več Slovencev izobrazila glede večkrat napačno razumljene duševne motnje, ki sem jo izkusila na lastni koži.
Nekaj primerov oblik OKM:
Okužba/kontaminacija, za katero je značilen izrazit strah pred bacili, nesnago in boleznimi, kar privede do
pretiranega umivanja rok in čiščenja površin.
Agresija, za katero so značilne vsiljive misli o škodovanju sebi in drugim (najpogosteje družinskim članom in prijateljem). Večkrat je prisoten strah pred izgubo nadzora in uresničitvijo hudodelstev nezaželenih misli.
Red in simetrija, kjer bolnik čuti potrebo po urejenosti do mere, ki je »ravno pravšnja« ali popolna, kar privede do pretiranega preverjanja (npr.: Ali so vrata zaklenjena?) in urejanja. Kakršnokoli odstopanje od popolnosti obolelega hudo vznemiri.
Vera in morala, ki jo zaznamuje pretirana skrb glede upoštevanja verskih in moralnih načel. Da bi omilil svojo tesnobo, bolnik posega po pretirani molitvi, spovedi in iskanju tolažbe.
Seksualnost: oboleli se spopada z vztrajnimi in nezaželenimi mislimi o spolnosti, ki so večkrat skrb vzbujajoče – lahko se nanašajo na posilstvo, pedofilijo, incest ipd. Tako kot pri agresivni vrsti OKM je tudi tukaj prisoten strah pred uresničitvijo vsiljivih misli.
Izogibanje stopanju na črte, neprestano razkuževanje pisalne mize in nenaravna urejenost zapiskov so le vrh ledenika izkušenj ljudi z OKM. Pogosto jim več težav kot kompulzije povzročajo obsesije, ki so preostanku sveta nevidne. Obstaja celo vrsta OKM, kjer bolnik trpi za izrazito vznemirjajočimi vsiljivimi mislimi, brez opaznih prisilnih dejanj oz. kompulzij.
