Celestinska prerokba - James Redfield
V perujskih pragozdovih so našli star rokopis, v katerem je zapisanih devet spoznanj o življenju – spoznanj, ki naj bi jih dojemali drugo za drugim, medtem ko razvijamo duhovno kulturo na Zemlji. Ko boste odkrili in razumeli vseh devet spoznanj, si boste lahko ustvarili novo podobo človeškega življenja, pozitiven pogled na reševanje planeta, bitij na njem, njegove lepote.
Večino najnovejših družbenih bolezni gre vsekakor pripisati nemiru in iskanju.
Do prvega spoznanja pridemo, ko se zavemo NAKLJUČIJ v svojem življenju. Pričakujemo ta skrivnostna naključja, in čeprav jih še ne razumemo, vemo, da so resnična. Naključna spoznanja imajo globlji pomen.
Drugo spoznanje pravi, da bomo ob koncu drugega tisočletja – to je sedaj – sposobni uvideti preteklo tisočletje kot celoto in prepoznati zanj značilno obsedenost, ki se je razvila v drugi polovici tisočletja, v novi dobi. Sedanje ozaveščanje naključij je nekakšno prebujanje iz te obsedenosti.
Med odraščanjem smo se navadili, da nam resničnost določa zunanja avtoriteta, in brez zunanjega usmerjanja se počutimo zmedene in izgubljene.
Popolnoma smo se zgubili v ustvarjanju posvetne varnosti, gospodarske varnosti, da bi nadomestili duhovno, ki smo jo izgubili. Naša usmerjenost se je sčasoma spremenila v obsedenost. Vprašanje, zakaj živimo, za kaj v duhovnem pogledu sploh gre, smo postopoma odrinili in povsem potlačili. Prizadevanje, da si oblikovali lagodnejši slog preživetja, je samo od sebe postalo edini razlog življenja in postopoma, metodično smo pozabili poglavitno vprašanje ... Pozabili smo, da še vedno ne vemo, čemu živeti.
Koliko ljudi poznate, ki so obsedeni od svojega dela, ki bolehajo za stesnimi boleznimi in se ne znajo umiriti? Umiriti pa se ne znajo zato, ker živijo rutinsko in se omejujejo le na golo praktično razmišljanje, vse drugo pa zavračajo. Vse to počnejo zato, da se ne bi mogli spomniti, s kakšno negotovostjo jih navdaja vprašanje, čemu živijo.
Dovolj časa smo potrošili za udobno nameščanje na tem svetu. Čas je, da se prebudimo in znova pretehtamo prvotno vprašanje. Kaj tiči za življenjem na tem planetu? Čemu smo pravzaprav tu?
Človeška zaznava te energije se začne z večjo občutljivostjo za LEPOTO. Zaznavanje lepote je nekakšen barometer, ki nam pove, kako blizu smo dejanskemu zaznavanju energije. Naslednja raven zaznave je opaziti energijsko polje, ki obdaja sleherno stvar. Najležje je videti energijska polja ob sončnem vzhodu ali sončnem zahodu. Ljudje, ki vidijo ta energijska polja, jedo predvsem zelenjavo.
Tretje spoznanje pravi, da se bodo ljudje naučili zaznavati vrsto energije, ki je bila doslej nevidna. Videnje energije – razumevanje novega načina zaznave fizičnega sveta – je nekako nalezljivo. Ko se družiš z ljudmi, ki to energijo vidijo, jo ponavadi tudi sam začneš opažati. Torej pojdi in jo še komu pokaži.
Ljudje se bodo vedno bolj prehranjevali z živili, v katerih je ta energija še živa, in zavedali se bomo, da nekatera okolja izžarevajo več energije kot druga; najmočnejše izžarevanje je značilno za stara naravna okolja, posebno za gozdove.
Nič se ne zgodi po naključju. Srečanje pomeni, da je med vama še nekaj nedokončanega, nekaj, kar bi si bila morala reči, pa si nista.
Četrto spoznanje – ljudje bodo doumeli, da je vesolje sestavljeno iz dinamične energije, energije, ki nas vzdržuje in se odziva na naša pričakovanja. Vendar bodo spoznali tudi to, da so ločeni od prvotnega vira energije, da so sami pretrgali vez in se zato počutijo šibke, negotove in pomanjkljive. Zaradi tega primanjkljaja se človeška bitja že od nekdaj trudijo, da si povečala svojo osebno energijo na edini način, ki ga poznajo; skušajo jo psihološko krasti drugim; in to je tisto podzavestno tekmovanje, ki je vzrok vsem človeškim navzkrižjem po svetu.
Vrhovi gora so posebne točke in dajejo energijo ljudem, ki sedijo na njih.
Večina ljudi preživi življenje v nenehnem lovu na energijo drugih ljudi.
Če spoštuješ lepoto in enkratnost stvari, prejemaš energijo. Ko dosežeš raven ljubezni, lahko pošiljaš energijo naprej.
Vesolje nam lahko priskrbi vse, kar potrebujemo, če se mu le znamo odpreti.
Premagati moramo nagnjenje do nadvlade.
Vrniti se moraš v preteklost, daleč v svoje otroštvo, in ugotoviti, kako se je neka navada oblikovala. Ko spoznaš njene zametke, jo lahko zavestno nadziraš.
Če hočeš odkriti svoj duhovno identiteto, moraš videti svoje življenje kot dolgo zgodbo, nato pa v njej najti višji pomen. Začni z vprašanjem: Zakaj sem se rodil prav svojima staršema? Kakšen namen se skriva za tem? Kaj je njuno življenjsko vodilo? Kaj bi želel delati in verjeti drugače od svojih staršev – in ta del je del tistega, za kar si sam prizadevaš. Nismo le telesna stvaritev svojih staršev, tudi duhovne stvaritve smo.
Rokopis razodeva, da je misli vzhoda in zahoda mogoče povezati v višjo resnico. Dokazujejo pravilno trditev zahoda, da je v življenju najpomembnejši napredek, razvoj na višjo raven. Pravilne pa so tudi trditve vzhoda, ki poudarjajo, da moramo opustiti nadzor ega. Nemogoče je napredovati samo z uporabo logike.
Vsak človek mora prepoznati pomembnejše zasuke v svojem življenju in si jih na novo razložiti v luči evolucijskega vprašanja.
Ko spoznaš, zakaj živiš, vedenja ni mogoče več izbrisati.
Kako pridobiti energijo? Najprej se posveti okolju, ki te obdaja. Poskusi se spomniti, kakšno je, ko si poln energije; spomni se bivanja, nepozabne lepote in oblike vseh stvari, še posebej rastlin, pa tudi žarenja barv, ki so videti svetlejše. Nato skušaj doživeti občutek bližine, občutek, da se vsega lahko dotakneš, da z vsem lahko vzpostaviš stik, pa naj bo še tako oddaljeno. In občutek vdihni vase.
LJUBEZEN je osnovno čustvo, oživi pa ob povezanosti z božjo energijo, ki je na razpolago v vesolju.
Če logično nadziraš dogodke, besede ponavadi oblikuješ v umu, ko pa opustiš svojo dramo nadzora, se njihov tok ustavi. Napolniš se z notranjo energijo in v um ti prodrejo misli iz višje zavesti. Za intuitivne prebliske gre. Drugačni so. Nenadoma se pojavijo v ozadju uma, včasih kot nekakšno dnevno sanjarjenje ali kratka vizija, nato pa te usmerjajo in vodijo.
Ko ozavestiš vprašanje, ki je trenutno najpomembnejše, dobiš intuitivni napotek, kaj moraš storiti ali kam moraš iti. Dobiš namig o naslednjem koraku. Vedno. Ne dobiš ga le tedaj, ko razmišljaš o napačnem vprašanju. Vidiš, problem v življenju ni v prejemanju odgovorov. Problem je v prepoznavanju trenutnih vprašanj. Ko jih prepoznaš, se odgovori vedno pojavijo.
Ko intuitivno zaznaš, kaj se bo zgodilo na naslednjem koraku, ga moraš narediti zelo budno in pozorno. Slej ko prej se bodo pojavila naključja, ki te bodo popeljala v intuitivno zaznano smer.
Bodi v stanju ljubezni. Ko ga dosežeš, ti nič in nihče ne more odvzeti več energije, kot je zmoreš nadomestiti. Proces moraš ozavestiti, sicer ne steče. To je še posebej pomembno takrat, ko si v stiku z ljudmi.
Sanje so pomembne. Primerjaj zgodbo iz sanj z zgodbo svojega življenja. Sanje nam govorijo o tistih stvareh, ki jih v budnem stanju ne prepoznamo.
Ne vodijo nas le sanje, ampak tudi misli in dnevno sanjarjenje. Ko se misel pojavi, se moramo vprašati zakaj. Zakaj me je obšla prav zdaj? V kakšni zvezi je z mojimi življenjskimi vprašanji?
Ob vsakem dogodku, pa naj bo še tako neprijeten, bi se morali zamisliti in odkriti, kaj dobrega nam prinaša.
Kako bi morali gledati na otroke? Kot na najvišje dosežke dosedanje evolucije; za nadaljni razvoj pa potrebujejo našo energijo, ki jim mora biti vedno na voljo. Najhuje, kar jih lahko doleti, je, da jim črpamo energijo, ko jih popravljamo, saj tako sprožamo drame nadzora v njih. Temu se je mogoče izogniti, če jim odrasli brezpogojno dajemo vso energijo, ki jo potrebujejo. Zato bi jih morali vedno vključiti v pogovor, posebej če govorimo o njih. In nikoli ne bi smeli prevzeti odgovornosti za več otrok, kaj vsak otrok zahteva vso pozornost odraslega. Otroci bi se morali učiti od odraslih in ne od drugih otrok. Otroku bi morali vedno govoriti resnico.
Zasvojenosti s predstavnikom nasprotnega spola zapademo zato, ker se ne moremo povezati z notranjo energijo nasprotnega spola. Pazite se te zasvojenosti!
Obtičali smo na stopnji, ko še vedno iščemo energijo nasprotnega spola zunaj sebe, v človeku moškega ali ženskega spola, ki ga imamo za idealnega in čarobnega in se ga lahko seksualno polastimo.
Ljudje, ki nam križajo pot, nam vedno prinašajo sporočila. Naključnih srečanj ni. Od našega odziva na ta srečanja pa je odvisno, ali sporočila razumemo. Če se pogovarjamo s človekom, na katerega smo naleteli, pa ne prepoznamo sporočila, ki se dotika naših trenutnih vprašanj, še ne pomeni, da ga ni bilo. Pomeni samo to, da smo ga kdo ve zakaj spregledali.
Bolj ko ljubimo in cenimo druge, več energije nam doteka. Zato je najboljše, kar lahko storimo zase, to, da ljubimo druge in jim dajemo energijo.
Ljudje se zaradi svoje nasilne tekmovalnosti neznansko hitro starajo.
Ozaveščen pogovor, v katerem skušamo v ljudeh prebuditi najboljše, namesto da bi se jih trudili nadvladati, je stanje, ki ga bo človeštvo sčasoma doseglo.
Naša prihodnost?
Rokopis napoveduje, da bomo vsi živeli na energijsko najmočnejših in najlepših krajih na Zemlji. Ljudje bodo živeli med petsto let starimi drevesi in gojili vrtove. Sredstva za preživetje bodo tedaj že popolnoma avtomatizirana in vsakomur na voljo. Potrebe bomo zadovoljevali brez denarne izmenjave, pa tudi pretiranega vdajanja užitkom in lenobe ne bomo poznali. Ker bomo sledili intuiciji, bomo natanko vedeli, kaj naj delamo, pa tudi, kdaj naj se česa lotimo. Naše delovanje bo usklajeno. Nihče ne bo prekomerno trošil, saj se bomo otresli potrebe po posesti in nadzoru, ki nam zdaj zbujata občutek varnosti.
Živeli bomo počasneje, Budnejši bomo in pozorni na vsako pomembno srečanje. Dojeli bomo, kako čudovit in duhoven je pravzaprav naravni svet. Drevesa in reke in gore bomo prepoznali kot svetišča velike moči, ki zahtevajo spoštovanje in čaščenje. Opustili bomo vse gospodarke dejavnosti, ki jih ogrožajo.
Ljudje bodo začeli množično menjavati zaposlitev; ko ljudje prisluhnejo intuitivnim prebliskom o tem, kdo pravzaprav so in kaj naj bi delali, pogosto odkrijejo, da so na napačnem delovnem mestu. Da bi se lahko razvijali naprej, se morajo odločiti za drugačno delo. Ljudje bomo vedno bolj sledili intuitivnim prebliskom pri svojem delu in si čedalje bolj želeli, da bi imeli več prostega časa.
Na planetu smo zato, da bi se razvijali, ne pa da ustvarjamo osebna cesarstva nadzora.
Sčasoma bomo razumeli, da je treba naravna področja Zemlje varovati in skrbeti za njih, saj so viri neverjetne moči.
Ko bodo skupine ljudi dosegle določeno raven, bodo postale nevidne za tiste, ki bodo ostali na nižji.
Več lepote ko vidimo, bolj se razvijamo. Bolj ko se razvijamo, višje vibriramo.
Kadar na svoji poti podvomimo ali zgubimo vizijo prihodnosti, se moramo spomniti, kam gremo in za kaj v življenju gre.
Ta spoznanja je potrebno širiti med ljudmi. Vsak, ki začuti, da so resnična, in razume njihovo sporočilo, ga mora predati naprej.
