Povzete knjige OSHO - Knjiga o moškem
Rast je povezana z bolečino.
Vsi nosimo maske, na katerih se zrcalijo nasmehi in sreča, kar pomeni, da drug drugega slepimo. Tudi sami imate masko, zato drugi mislijo, da ste srečnejši! Vi pa mislite, da so srečnejši drugi.
Narava ne pozna denarja. Če bi ga, bi na drevesih rasli dolarji.
Vedno se ubadate z drugimi, družba pa je naravnana tako, da nikoli ne razmišljate o lastnem potencialu. Najbolj žalostno pa je, da pri tem niste zvesti sebi. Preprosto bodite, kar ste, pa ne boste zagrenjeni. Z nikomer se vam ne bo treba kosati in ne bo vas motilo, ker imajo drugi več, ker vi nimate več. In če želite bolj zeleno travo, vam ni treba kukati prek ograje – raje poskrbite, da bo takšna na vaši strani.
Človek se mora osredotočiti na lasten potencial, kakršen ta pač je, in nihče ga ne bi smel usmerjati in mu svetovati. Drugi mu lahko pomagajo priti tja, kamor je namenjen, ali postati to, kar se je namenil postati. Takrat bo svet tako zadovoljen, da kar ne boste mogli verjeti.
Svet želi, da bi bili zgolj robot, in ker ste na to pristali, ste v težavah. Niste robot. Narava vas ni nameravala spremeniti v robota.
Duhovnik bo umrl, če se boste naučili ljubiti sebe. Politik ne bo imel privržencev. Vsi, ki bi utegnili v družbi imeti korist od vas, bodo propadli. Vsi našteti uspevajo, ker vas zelo prefinjeno psihološko izkoriščajo.
Ljubezen do sebe je osnovni pogoj rasti. Zato vas učim, kako biti sebičen, kar je naravno. Vse religije učijo, da morate biti nesebični. Žrtvujete se za različne bedaste zamisli. Za zastavo, ki je samo ušivi kos blaga. Žrtvujete se za državo, ki ni nič drugega kot utvara – žrtvujete se za črte, narisane na zemljevidu!
Ustvarili smo čuden svet! Njihova strategija je povsem preprosta: uničiti človekovo prirojeno ljubezen do sebe.
Politiki vam vzbujajo upanje, da bo revščina kmalu izkoreninjena – a ta se še poglablja. In naj vas ne preseneti dejstvo, da pol milijona Američanov trpi zaradi debelosti in prenajedanja. Čedalje debelejši so. V Etiopiji ljudje hirajo, stradajo in umirajo. V Ameriki umirajo zaradi prenajedanja, v Etiopiji zaradi lakote. Se vam zdi, da smo ustvarili razumen svet?
V prvi vrsti niste odgovorni religiji ali državi. V prvi vrsti ste odgovorni sebi.
Spoštujte se. Občutite radost in ponos, da vas življenje potrebuje, sicer vas sploh ne bi bilo tu. Veselite se, kajti življenja brez vas ne more biti. Tu ste predvsem zato, ker vam je življenje ponudilo priložnost. V vas so skriti neznanski zakladi – lepote, vznesenosti, svobode.
Verjemite le v eno stvar – v obstoj.
Ljudje kot Sokrat so običajno kaznovani, saj gre za posameznike, ki nikomur ne dopustijo, da bi jih nadvladal.
»Govoriti o resnici v družbi, ki temelji na lažeh, prevarah, iluzijah, je enako kot prositi za smrt.« Sokrat
Bodite, kar ste, bodite preprosto vi. In ne pozabite: ko naznanite, da ste preprosto to, kar ste, nase prevzemate znatno tveganje. Ne pripadate nobeni množici, nobeni čredi.
Človek ne more pasti nižje. Vendar je že padel. Pozabil je na smeh, s katerim se rodi vsak otrok. Ne ve več, kako biti zdrav in celosten.
Konfucija je učenec nekoč vprašal, kako biti srečen, kako biti blažen. Konfucij je odvrnil: »Postavljaš mi nenavadno vprašanje, kajti te stvari so vendar naravne. Vrtnice nihče ne vpraša, kako naj bo vrtnica.«
Nihče noče, da bi bili tako srečni, da bi od sreče kar plesali po cesti. Nihče noče, da bi se od srca smejali – če boste storili to, vam bodo sosedje kmalu potrkali na vrata: »Nehajte!« Zagrejenjenost je dobra, smeh velja za motnjo.
Ko se človek zaljubi v uporništvo, je na pravi poti.
Družba vam je razkrila ideale, kakšni bi vi morali biti. In te ideale vam je tako globoko vcepila, da se nenehno ubadate s tem, kakšni bi morali biti, na to, kdo ste, pa pozabljate. Obsedeni ste z ideali prihodnosti in pozabljate na resničnost sedanjosti.
Družba ceni nepristne ljudi.
Živite življenje, prežeto z izražanjem, ustvarjalnostjo, radostjo. Prisluhnite svojim instinktom, prisluhnite svojemu telesu, prisluhnite svojemu srcu, prisluhnite svoji inteligenci. Zanašajte se nase, pojdite, kamor vas odnese spontanost, pa ne boste nikoli ničesar izgubili.
Ne glede na to, kakšne vzorce so vam privzgojili, jih lahko opustite, saj so vam jih vsadili od zunaj.
Sodobni človek trpi zaradi preteklosti.
Nihče se ne rodi, da bi bil stroj. To je sramota, ponižanje.
Če nisi zvest sebi, ne boš nikoli srečen, radosten, izpolnjen, zadovoljen. Nikoli ne boš sproščen, vedno se boš počutil razklanega.
Naučili smo se biti igralci. Varneje je biti bedast, varneje je biti neumen. Zato smo vsi tako zaprti. Stah nas je, da bi postali ranljivi, če bi se odprli.
Celotna družba temelji na določeni zamisli, ki je v bistvu hinavska. Morate biti takšni, kot od vas pričakujejo drugi, in ne takšni, kakršni ste v resnici. Zato je vse postalo nepristno, zlagano.
Politiku koristi, če ne živite s polnimi ljuči, kajti takrat se manj upirate, ste bolj poslušni, manj izstopate iz gruče in ste bolj tradicionalni – ne predstavljate nevarnosti. Če ste resnično živi, ste nevarni vsem – vsem, ki vas skušajo izkoriščati, vsem, ki vas zajedajo.
Kristjani skušajo posnemati Jezusa Kristusa. Budisti skušajo postati Buda. Nenavadno! Nihče se ne ubada s seboj in vsi bi radi postali nekaj drugega.
Življenje nima cilja, saj je sam sebi namen. Opustite vse cilje. Opustite zamisel o prihodnosti. Povsem pozabite, da obstaja jutri. Nemara ste v več smereh, zato se umirite. Osredotočite se na tukaj in zdaj, in v tem, edinem trenutku boste lahko spoznali življenje v vsej njegovi večnosti.
Osvobodite se vpliva staršev.
Popolnoma drugačen svet čaka, da se bo rodil. Mizar bo delal, ker ljubi les. Učitelj bo poučeval v šoli, ker ljubi poučevanje. Čevljar bo izdeloval in popravljal čevlje, ker to delo ljubi.
Gospa v nebesih vpraša Devico Marijo: »Prosim, ne zamerite mi, ker sem tako radovedna, ampak že od nekdaj bi vas rada nekaj vprašala. Povejte mi, kako je imeti tako čudovitega sina, da ga že v njegovih časih milijoni ljudi častijo kot Boga?« Devica odgovori: »Iskreno povedano, gospa, upala sva, da bo postal zdravnik.«
Ljubite svoje otroke, a vanje ne polagajte upov. Naj občutijo, da jih ljubite takšne, kakršni so, ne zaradi koristi, ki bi jih utegnili imeti od njih.
Večina vaše ljubezni izvira iz uma, ne iz srca. A ljubezen je popolnoma drugačen pojav, ki ga ni mogoče opisati.
Če se boste preveč navezali na mater, ne boste mogli najti svoje ljubljene. Del rasti je tudi dejstvo, da se morate oddaljiti od staršev.
Mati mora poskrbeti, da boste tako močni, da jo boste lahko zapustili. To je njena ljubezen. Takrat izpolni svojo dolžnost. Če se oklepate mame, tudi vi ravnate zmotno. To ni naravno. Kot bi reka začela teči proti izviru ... Takrat se vse postavi na glavo.
Ljubezen do matere mora biti bolj podobna spoštovanju, ne toliko sami ljubezni. Prežeta mora biti s hvaležnostjo, spoštovanjem, globokim spoštovanjem.
Sin se mora nekega dne upreti očetu – ne brez spoštovanja, pač pa z globokim spoštovanjem. A upreti se mora. Upirajte se, bodite svobodni, a spoštljivi, kajti oče in mati sta izvir.
Postojte ob robu ceste in opazujte ljudi, pa boste videli, da vsi hodijo v snu. Vsi so mesečniki. Tako kot vi.
Ravnaj popolnoma drugače, kot je tvoja vsakdanja reakcija, pa ne boš presenetil samo drugih, ampak tudi sebe. In lotevajte se samo majhnih stvari. Ko presenetiš um, ta neha delovati. In to nedelovanje predstavlja začetek. Včasih se človek razsvetli zgolj zato, ker učitelj stori nekaj absurdnega. Vsak mojster se zato mora odločiti, kako bo šokiral.
Človek je stroj, ker zgolj reagira na programe, ki so bili »naloženi« vanj. Začnite se vesti odgovorno, pa ne boste stroj. Takrat boste pristni človek.
V življenju se odzivajte skladno s položajem, v katerem se znajdete, ne na podlagi priučenih vzorcev.
Materialni navidezni svet je vedno le navaden odsev nečesa duhovno določenega. Tako imenovana materija lahko prikaže le to, kar obstaja duhovno, to, o čemer je bilo v mislih sklenjeno, da se bo zgodilo.
...
